Za primorske gasilce manj denarja iz Ljubljane

Program Kras, iz katerega je 21 od 24 primorskih občin črpalo del denarja za nakup gasilskih vozil za gašenje v naravnem okolju, je z letošnjim letom ukinjen. S 190.000 evri letno so v šestih letih pomagali občinam pri nakupu 37 vozil. Gasilci opozarjajo na nujnost programa Kras zaradi večje iztrošenosti vozil, ki so posledica številnih požarov in intervencij na Primorskem.

PRIMORSKA > Od leta 2009 pa do lani so v okviru programa Kras vsako leto razpisali približno 190.000 evrov, za katere se je lahko potegovalo 21 občin. Letno se je na razpise prijavilo pet do devet občin. Skupaj so sofinancirali enajst gasilskih vozil tipa GVGP-1, sedem vozil GVGP-2, devet gasilskih cistern GCGP-1, šest gasilskih cistern GCGP-2, eno gasilsko cisterno GCGP-3 in tri avtocisterne. V šestih letih so primorske občine počrpale približno 1,2 milijona evrov.

Dosegli zastavljene cilje

Zdaj, ocenjujejo na Upravi za zaščito in reševanje, ta sredstva niso več potrebna. “Program Kras se je začel izvajati leta 2001 z namenom spodbuditi razvitost gasilstva na tem območju s pomočjo državnega denarja,” je pojasnila Vesna Marčič iz uprave. Cilj je po njihovem dosežen: “V teh letih so se gasilske enote na tem območju razvile do te mere, da po opremljenosti ne zaostajajo več za enotami v drugih delih Slovenije.” Od leta 2009 pa do lanskega leta je uprava za zaščito in reševanje namenil tudi 370.000 evrov za nakup zaščitnih oblek in opreme za gašenje v naravi.

Program Kras zdaj nadomeščajo, so pojasnili, z denarjem za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil za gašenje in reševanje z višin. Na voljo je približno pol milijona evrov na leto, na razpis pa se lahko prijavijo vse občine.

Vzdrževanje in obnova

Primorski gasilci se zavedajo, da so v zadnjih letih dobro posodobili svojo opremo, a kljub temu ostro nasprotujejo ukinitvi programa. Marko Adamič, poveljnik Obalno-kraške regije, meni: “Program Kras je nujen za naše območje. Na našem terenu se zgodi velika večina požarov, smo veliko bolj izpostavljeni, zato se naša vozila prej obrabijo kot drugod po Sloveniji.”

Dobro se še spominja podhranjenosti primorskih gasilcev ob brestoviškem požaru leta 2003. Opremo je treba vzdrževati in neprestano obnavljati. “Ne nasprotujemo posodobitvi programa. Smiselno bi bilo, da bi se občine vnaprej prijavile za sredstva, vendar vsekakor bi sam program moral ostati še naprej,” je še zatrdil Adamič.

“Naš konec je poseben, saj je gasilcev malo, zato mora biti tehnika toliko boljša,” je povedal Vilij Bržan, poveljnik Gasilske brigade Koper. Program Kras jim je pomagal s sofinanciranjem za štiri vozila. “So nam pa občine Koper, Piran in Izola skupaj na lizing kupile vozila. Zdaj je sistem za profesionalne in poklicne gasilce vzpostavljen. Vsaka pomoč države je dobrodošla, predvsem zato, ker smo še daleč od popolne opremljenosti,” je zaključil Bržan.

Na Postojnskem so v zadnjih letih pridno izkoriščali pomoč države, je povedal Robert Pavšič iz postojnske občine: “Postojnska občina je zelo izpostavljena iz več razlogov, avtoceste, bližine Počka, poleg tega imamo veliko gozdov. Lahko rečem, da smo zaenkrat dobro opremljeni z opremo za gašenje gozdnih požarov, a je treba poudariti, da jo je nujno vzdrževati in obnavljati. Ko je enkrat zastarela, je varnost ogrožena.”

Program Kras je občini omogočal lažji nakup vozil, saj je kril približno četrtino stroškov.

“Gre za izredno močno finančno injekcijo. Naša vozila so močno obremenjena in nekatera, ki so stara deset let, že kličejo po obnovi,” je povedal Marko Simšič, predsednik Gasilske zveze Postojna. V prihodnjem letu so želeli zamenjati dotrajana vozila PGD Postojna in zagotoviti še kako vozilo za manjša društva. A to bo zdaj težji zalogaj, saj bo vse breme preprosto padlo na ramena občin.

“Denarja res ni bilo veliko, je bil pa učinek zelo velik,” je prepričan Stanko Močnik, poveljnik Severnoprimorske regije: “To je gotovo korak nazaj. Razliko smo opazili med občinama Idrija in Cerkno ter ostalimi, ki so vključene v program. Za marsikatero občino je to pomenilo dodatno spodbudo, zato si prizadevamo za razširitev programa.”

PETRA MEZINEC

---