Za ene socialna kapica, za druge menedžerski popust

Na pogajanjih o vstopu v koalicijo je največ razhajanj povzročil različen odnos do socialne kapice. Prav lahko se zgodi, da bo prav ta sistemski ukrep točka preloma med strankami, ki se bodo pridružile novi vladni ekipi. Toda kaj sploh je socialna kapica?

LJUBLJANA > Socialna kapica pomeni omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) za prejemke oziroma plače, ki so nad določeno višino.

Meja pri 37.000 ali 47.000 evrih

Po sedaj veljavni zakonodaji vsi zaposleni plačujemo enak odstotek socialnih prispevkov od svojih bruto plač, tisti, ki dosežejo določeno višino plače, pa bi z uveljavitvijo socialne kapice prenehali plačevati na osnovi odstotka, temveč bi plačevali določen znesek ne glede na višino plače.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije izpostavljajo, da je država delodajalce v preteklosti že razbremenjevala (socialne prispevke je znižala s 15,5 na 8,85 odstotka, davek od dohodka pravnih oseb s 25 na 17 odstotkov), pa to ni prineslo ne večje konkurenčnosti ne večjega zaposlovanja. Delodajalce so obtožili, da s pozivi k takim ukrepom skrivajo razvojno nesposobnost in lenobo. Ob tem so jih pozvali, naj začno vlagati v vse zaposlene. Predsednik ZSSS Dušan Semolič ne verjame, da bi na račun socialne kapice pridobili visoko izobražen mlad kader v razvoju, saj med njimi zelo malo prejema 3000 evrov bruto mesečno. Mnenje sindikalistov je, da bi imeli od “socialno menedžerske kapice” koristi tisti, ki prejemajo 10.000, 15.000 evrov plače, torej menedžerji, bankirji ipd ...

Osnovna ideja socialne kapice je, da bi pocenili stroške dela za vrhunske strokovnjake in raziskovalce (tiste, ki pač več prispevajo k dodani vrednosti), saj je pri nas razkorak med bruto in neto plačo pri visokih dohodkih zelo velik. Slaba stran tega sistema je, da v državni malhi pristane manj denarja, tako da je potrebno finančno luknjo zapolniti na druge načine. S temi predpostavkami se vsi bolj ali manj strinjajo, mnenja pa se krešejo, kaj uvedba tega instrumenta dejansko prinaša.

Delodajalci predlagajo, da se socialna kapica postavi pri 37.000 evrih letno ali nekaj več kot 3000 evrih bruto mesečne plače, kar je približno dvakratnik osnove povprečne plače. To bi zajelo okoli 42.000 ljudi. Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je pred leti predlagal omejitev osnove pri 47.000 evrih bruto letno. V prvem primeru bi to pomenilo izpad 132 milijonov v socialne blagajne, v drugem pa približno 50 milijonov evrov.

Socialna kapica je v večini držav EU postavljena na od 2,5-kratnika do trikratnika osnove povprečne plače. V Avstriji znaša 4530 evrov bruto plače mesečno, v Nemčiji pa približno 5000 evrov, čeprav omejitve niso enotne. V EU ima socialno kapico 19 držav, med njimi vse slovenske sosede, nimajo pa je skandinavske države razen Švedske, tri baltske države ter Belgija, Portugalska in Romunija. Večina držav ima uveljavljeno splošno omejitev osnove za vse vrste prispevkov, nekatere samo za delojemalce, v nekaterih pa so izvzeti prispevki za zdravstvo.

Večini se pri plačah ne bi poznalo

Kaj bi socialna kapica pomenila za običajne ljudi? Večini zaposlenih se na prvi pogled ne bi spremenilo ničesar, le tisti, ki zaslužijo več kot 3000 evrov bruto na mesec bi bili na boljšem. Predvsem bi njihov delodajalec imel z njimi nižje davščine kot doslej, njim pa bi v žepu ostalo sto ali nekaj sto evrov več. Nato pa bi se podjetje samo odločalo, ali bo dohodek, ki ga ne bo potrebno plačati državi, vložilo v razvoj, v plače strokovnjakom ali ga preprosto pretopilo v dobiček lastnikov.

Hkrati bi se na drugi strani država soočila s problemom, kako zapolniti luknjo v socialnih blagajnah. Možne rešitve so nepopularne: nižanje pravic uporabnikom, nižanje stroškov zaposlenih v državnem sektorju ali uvedba novih davkov. To pa zadeva praktično vsakega državljana te države in prav zato je polemika o socialni kapici tako pomembna.

Za uvedbo tovrstnega ukrepa se že vrsto let zavzemajo delodajalci s svojimi organizacijami, medtem ko mu sindikati ostro nasprotujejo, saj menijo, da bi dodatno zajedel v socialno državo in načel solidarnost v družbi. Stranke z levega dela političnega prostora (SD, Desus, ZL) nasprotujejo socialni kapici, medtem ko jo NSi zahteva kot predpogoj za vstop v vladno koalicijo. SDS ji je naklonjena, zapisala jo je tudi v koalicijsko pogodbo iz leta 2012, a nato na njej ni vztrajala. Zmagovalna SMC govori o delni socialni kapici, a ta ukrep še ni razdelan.

DENIS SABADIN

---