Za društvo novinarjev medijska zakonodaja zastarela in potrebna korenite prenove
Slovenija
18. 06. 2015, 13.24
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 08.27
Društvo novinarjev Slovenije znova opozarja, da je medijska zakonodaja zastarela in potrebna korenite prenove. Prepričani so, da ni razloga za zavlačevanje pri pripravi predloga novega zakona, glede na to, da so v preteklih mandatih na ministrstvu za kulturo pripravili javne razprave, pregled medijske krajine in že tudi predlog zakona o medijih.
Medijska zakonodaja je zastarela in potrebna korenite prenove, opozarja Društvo novinarjev Slovenije. Foto: STA
LJUBLJANA
> Valutni popravki kazenskih določb, usklajevanje z odločbami ustavnega sodišča in kvote slovenske glasbe, ki so predmet trenutne novelacije, so po mnenju društva le “slabo izbrani, neambiciozni in ne prioritetni popravki medijske zakonodaje”.
Zakon o medijih bi bilo treba začeti spreminjati pri sami definiciji medija, na novo premisliti javni interes, na novo regulirati popravek in odgovor, uvesti zavezujoče mehanizme uredniške avtonomije, zagotoviti transparentnost postopkov pri menjavah lastništev medijev in na novo definirati koncentracijo lastništva, menijo v društvu.
Poleg tega bi bilo treba definirati kriterije in mehanizme za avtomatično in horizontalno podeljevanje subvencij iz medijskega sklada ter uvesti financiranje socialnih prispevkov samostojnih novinarjev po vzoru kulturnikov, ki ga predvideva Nacionalni program za kulturo 2014-2017, dodajajo.
Po njihovem prepričanju država že desetletje zamuja s strategijo razvoja medijev, zato bi pristojno ministrstvo in vlada morala sprejeti odgovornost in pripraviti predlog novega medijskega zakona, dodajajo v društvu. Po njihovi oceni bi se ga vlada in ministrstvo morala lotiti v začetku mandata, “ko je možnosti za uspešen zaključek projekta največ”.
Osnutek novele zakona o medijih je v javni razpravi do 22. junija. Osnutek predvideva regulacijo sovražnega govora in določa rok za vložitev zahteve za popravek, dotika pa se tudi kvot predvajanja slovenske glasbe. Te ostajajo 20-odstotne, a osnutek določa obveznost predvajanja podnevi.
Osnutek je sprožil tudi nekaj gneva, ker za slovensko glasbo šteje vokalno glasbo oziroma vokalno-instrumentalno glasbo, izvajano v slovenskem jeziku, ter instrumentalno glasbo slovenskega izvora.
Združenje izdajateljev radijskih in televizijskih programov pri GZS - Medijski zbornici je premierja Mira Cerarja pozvalo, naj razreši ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Kot razloga so navedli njeno neodzivnost in strokovno nekompetentnost v povezavi s predlogom novele zakona o medijih.
STA