Za dolgotrajno oskrbo od 1,4 do 31,6 evra

Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Rešitve v zakonu se dotikajo vsakogar, saj bi po novem za primer, da nekoč ne bomo mogli skrbeti zase, mesečno plačevali od 1,4 do 31,6 evra.

LJUBLJANA > V budžet za dolgotrajno oskrbo bi se preusmeril del denarja, ki ga delodajalci in delojemalci že plačujejo v zdravstveno in pokojninsko blagajno (193 milijonov evrov), 53 milijonov evrov bi za brezposelne in socialno ranljive prispevali državni in občinski proračuni, 110 milijonov, kolikor bi še potrebovali za delovanje sistema, pa bi prispevali državljani.

Plačevali bi vsi, rabili pa le najbolj nesrečni

Prispevna stopnja za posameznika bi bila 0,48 zavarovalne osnove. Upokojenec s 500 evri pokojnine bi tako mesečno prispeval štiri evre, zaposleni s povprečno plačo pa osem evrov. Glede na sedanjo višino prihodkov bi upokojenci plačevali od 1,4 do 19,8 evra, zaposleni od 4,3 do 31,6 evra, brezposelni pa od 2,6 do 6,6 evra.

Do tega denarja sredstev bodo upravičeni le tisti, ki nekoč ne bodo zmogli samostojno skrbeti zase. “Ta steber gradimo na solidarnosti in verjetno vsak posameznik upa, da tega ne bo potreboval,” je dejala Tatjana Buzeti, direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo.

Do dolgotrajne oskrbe ne bi bili upravičeni le starostniki, ampak vsi polnoletni državljani, ki ne zmorejo sami opravljati vseh življenjskih funkcij. Presoja upravičenosti bi potekala po nemškem modelu točkovanja, upravičenca pa bi uvrstili v eno od petih kategorij. Minimalni vstopni prag bi bil, da človek ne more več samostojno opravljati stvari, kot so osebna higiena, potrebuje pomoč pri hranjenju, oblačenju, gibanju ...

70 odstotkov stroška

Upravičenec do dolgotrajne oskrbe bi imel pravico ali do denarnega prejemka, ali do osebnega pomočnika v najvišji kategoriji upravičenosti, ali pa do storitev na domu oziroma v instituciji (domovi za starejše). V tem primeru bo zavarovanje krilo 70 odstotkov stroška storitve, ostalo bi upravičenec plačal sam oziroma bo razliko zanj poravnala država, če je socialno ogrožen.

V praksi bi to pomenilo, da bi oseba, uvrščena v četrto kategorijo (najbolj zahtevna oskrba na domu), iz javnih virov prejela 670 evrov, 278 pa bi jih morala prispevati sama. Ko gre za domsko oskrbo, bi upravičenec poleg teh 30 odstotkov še vedno sam plačeval t. i. hotelski del. Na ministrstvu so izračunali, da bi oseba, ki v domu potrebuje zahtevno oskrbo in zanjo zdaj plača približno 1100 evrov, po novem v dvoposteljni sobi sama plačala 720 evrov, iz zavarovanja pa bi dobila 450 evrov. Kot je povedala ministrica Milojka Kolar Celarc, zakon dopušča možnost, da bi se posameznik za kritje teh 30 odstotkov lastnega plačila in za hotelski del zavaroval pri komercialnih zavarovalnicah.

Trenutno dolgotrajno oskrbo potrebuje nekaj več kot 60.000 ljudi. Sistem financiranja, kot ga je zasnovalo ministrstvo, dopušča povečanje še za 15.000.

JANA KREBELJ

---