ZSSS želi spremembe pri davčnih bremenih v korist dela in ne kapitala

Predstavniki sindikatov se bodo 21. aprila ponovno sestali s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem glede davčne reforme, ki se osredotoča na prestrukturiranje davčnih bremen, ter mu predstavili svoja stališča in predloge. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da se morajo spremembe zgoditi, a naj gredo v korist dela in ne kapitala.

LJUBLJANA > “V času krize se je vse breme prevalilo na delo in potrošnjo, dokazljivo pa se je razbremenil kapital,” je Dušan Semolič poudaril na današnji novinarski konferenci. Ob tem v sindikatu opozarjajo na razliko med prispevki in davki, pri čemer nasprotujejo, da bi “delodajalcem znižali že tako nizke stopnje pri prispevkih”.

Podatki evropskega statističnega urada Eurostat so “neizprosni” - obremenitev slovenskih delavcev s prispevki je v samem evropskem vrhu, obremenitev delodajalcev pa pri dnu.

V svojih predlogih nasprotujejo uvedbi kakršnekoli kapice, tudi tako imenovani razvojni kapici, s katero naj bi omejili plačevanje prispevkov za socialno varnost pri dvakratniku davčne osnove za povprečno bruto plačo, pri okrog 3000 evrih.

V ZSSS predlagajo dvig stopnje davka na dohodek pravnih oseb, ki se je od leta 2006 znižal na 17 odstotkov, efektivna davčna stopnja pa celo na 11,4 odstotka. Zato zahtevajo takojšen dvig stopnje s 17 na 20 odstotkov, nato pa v treh letih na povprečje EU, ki se giblje pri 23 odstotkih.

Po Semoličevih besedah so, ko so zniževali davek na dobiček pravnih oseb, obljubljali na tisoče novih delovnih mest, dvig konkurenčnosti in dvig produktivnosti, pa se “žal ni zgodilo nič od tega”.

Za razbremenitev stroškov dela ter povečanje neto plač, kupne moči in potrošnje predlagajo razbremenitev božičnice oziroma 13. plače, da bi se davčno obravnavala kot regres.

Želijo tudi večjo progresivnost dohodninske lestvice z uvedbo dodatnega dohodninskega razreda pri okoli 34 ali 35 odstotkih ter višjo mejo za vstop v davčni razred s stopnjo 41 odstotkov. Ohrani naj se tudi četrti davčni razred s stopnjo 50 odstotkov, opusti pa se plačilo dohodnine za prejemnike minimalne plače ter uskladi olajšave za zaposlene z nizkimi dohodki.

V ZSSS želijo celostno davčno reformo, pri kateri bi izpad prihodkov nadomestili s prerazporeditvijo bremen in ne z odpuščanjem ali zniževanjem kakovosti storitev javnega sektorja.

“Ne pristajamo na to, da bi se zaradi te reforme ogrozilo delovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali pa da bi se krčile socialne pravice,” je želje sindikata povzela izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje Andreja Poje.

STA

---