Z zakonskimi novelami nad zlorabo zdravniških opravičil

Na pravosodnem ministrstvu že pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bi onemogočile zlorabe zdravniških opravičil pri prestajanju zaporne kazni in prelaganju sodnih obravnav. Vse več obdolžencev in obsojencev se namreč sklicuje na šibko zdravstveno stanje, kar pa vsaj pri nekaterih sproža resne dvome. Trenutno zdravniško potrdilo, ki omogoča opravičevanja, pa ne zahteva niti poglobljenega zdravniškega pregleda.

KOPER > V zapor in na sojenje zaradi šibkega zdravstvenega stanja tako ne hodi nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar, ki sicer brez težav dopustuje in se tudi sam z letalom giblje po svetu. Zaporu se z zdravniškimi opravičili izogiba tudi nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar. Ljubljansko okrožno sodišče je že v drugo zavrnilo njegovo prošnjo za odlog prestajanje zaporne kazni, a zdaj se je Bavčarjev zagovornik znova pritožil na višje sodišče. Na šibko zdravstveno stanje se sklicuje tudi direktor Študentske organizacije na Primorskem (ŠOUP) Sebastjan Kokl, ki ga na koprsko sodišče vabijo zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Koprski župan Boris Popovič pa je z zdravniškimi opravičili dočakal celo zastaranje sojenja v zadevi Rumena noč. Dvomi v naštetih primerih obstajajo.

Ministrstvo zaznalo problem

Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da se teh problemov zavedajo. “Izogibanja nastopa prestajanja kazni zapora se lotevamo že z novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki gre predvidoma te dni v strokovno usklajevanje. Prelaganja sodnih obravnav, kadar gre za zlorabo sicer povsem legitimnega instituta zdravniškega potrdila, pa se bomo lotili v okviru novele zakona o kazenskem postopku, ki bo vsebovala tudi nekatere druge nujne rešitve. Novelo bomo v zakonodajni postopek posredovali predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta,” pravijo na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi minister Goran Klemenčič.

Zdravnik, ki bi zavestno izdal lažno zdravniško potrdilo, bi sicer s tem storil kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do treh let, pristojno državno tožilstvo pa ga mora preganjati po uradni dolžnosti, pravijo na pravosodnem ministrstvu. Koliko prijav zaradi domnevno spornih zdravniških potrdil so v zadnjem času že obravnavali in kako so ukrepali oziroma odločili, smo vprašali na Zdravniško zbornico Slovenije, kjer pa na naše vprašanje konkretno niso odgovorili. Pojasnili so le, da lahko zdravniška zbornica v primeru zlorabe zdravniku izreče disciplinski ali varstveni ukrep. V skrajnem primeru lahko razsodišče zdravniške zbornice predsedniku zbornice poda tudi pobudo za uvedbo postopka o odvzemu zdravniške licence.

Veljavna zakonodaja sicer že omogoča preverjanje verodostojnosti zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti s sodišča, vendar se v praksi kaže, da je sodišče večkrat nemočno pri ugotavljanju dejanskega stanja. Sodišče namreč ne razpolaga s strokovnim medicinskim znanjem, ki je potrebno za presojanje verodostojnosti zdravniškega potrdila. Slednje namreč lahko oceni le strokovnjak. Predsednik Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednik Združenja izvedencev medicinske stroke Jože Balažic opaža, da sodišča pri njih vse pogosteje iščejo pojasnila v zvezi z resničnim zdravstvenim stanjem obdolžencev, obtožencev ali obsojencev. Največkrat se tako ukvarjajo s področjem psihiatrije in klinične psihologije, sledijo kardiologija, nevrologija, hipertenzija in diabetes s svojimi zapleti.

Potrdila brez poglobljenega pregleda

Obrazec zdravniškega potrdila, ki ga obtoženci ali obsojenci uporabljajo za opravičevanje, je namreč zelo skop in po Balažicevem mnenju nikakor ni ustrezen dokument. “Praktično ne zahteva niti poglobljenega zdravniškega pregleda. Zahteva le opredelitev, da nekdo za nek čas ni sposoben biti zaslišan ali pričeti prestajati zaporno kazen zaradi bolezni ali poškodbe. Mnogi zdravniki, ki ta obrazec izpolnijo, sicer pregledajo strankino medicinsko dokumentacijo za kronična obolenja, kar ni problematično. Problematična pa so potrdila za neka akutna stanja, kot je na primer hud glavobol ali akutna psihična motnja,” pojasnjuje Balažič, ki zato predlaga, da se omenjeni obrazec zamenja z zdravniškim spričevalom, ki je kompleksnejši dokument in zahteva temeljitejšo obdelavo in diagnostiko. “Takšna spričevala bi bila verodostojnejša, natančnejša in ne bi vzbujala nobenih sumov,” pravi Balažic. Odmevnih primerov ni želel komentirati, ker vseh do potankosti ne pozna.

Komisija strokovnjakov kot rešitev?

Do imenovanja neke posebne komisije strokovnjakov, o kateri govori tudi pravosodni minister, ki so odlični specialisti na svojem področju in ki bi edini lahko izdajali zdravniška potrdila ali spričevala, na podlagi katerih bi potem sodišča odločala, je Balažič nekoliko skeptičen, ker minister še ni postregel z vsemi odgovori, na kakšen način naj bi taka komisija delovala in kdo bi jo financiral.

Več reda na tem področju bi po njegovem zagotovil strožji nadzor sodišč nad mnenji in potrdili in pa predlagana zamenjava obstoječih potrdil v zdravniška spričevala. “V primerih sumov morebitnih lažnih potrdil ali izvedenskih mnenj pa pričakujem s strani pravosodnih organov temeljite analize in morebitni kazenski pregon avtorjev takih dokumentov. Brez natančne analize je težko kar počez obsojati zdravništvo in izvedence, da delajo slabo. Mnenja sem, da večina dela dobro in pošteno, črne vrane pa je nujno potrebno odkriti in izločiti,” še pravi Balažic.

TATJANA TANACKOVIČ

---