Z vladnim predlogom zakona o drugem tiru nezadovoljni tudi na GZS in OZS

Predlogu zakona o drugem tiru, ki ga je v DZ poslala vlada, nasprotujejo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Po besedah direktorja združenja za promet pri GZS Roberta Severja, med drugim nasprotujejo uvedbi dodatka na cestnino, kajti prevozniki dodatnih obremenitev ne morejo več prenesti.

LJUBLJANA > Kot je na današnji novinarski konferenci uvodoma izpostavil Robert Sever, so svoje pripombe na predlog zakona posredovali v predvidenem roku, a odgovora s strani vlade niso prejeli. "Predvsem nas moti, da vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo kot predlagatelj nista izkazala interesa za pogovor z obema zbornicama, ki sta argumentirano podali pripombe na te rešitve," je dejal.

Med pripombami, ki jih imajo v zbornicah, je Sever naštel dodatek na cestnino, ki predvideva šest- do sedemodstotno podražitev. Pri tem je spomnil, da se je že s 1. januarjem letos podražila cestnina za težka tovorna vozila, Dars in infrastrukturno ministrstvo pa sta po njegovih besedah izpostavila, da jih dodatna podražitev čaka tudi po uvedbi elektronskega cestninjenja.

"Se pravi da bomo v enem letu doživeli tri podražitve, kar prevozništvo ne more prenesti oziroma bo moralo to prenesti na naročnike prevoza, torej gospodarstvo," je bil jasen Sever.

Tudi vodja skupine sekretarjev pri OZS Bojan Pečnik je izpostavi, da imajo prevozniki že danes vrsto stroškov. "OPZ je enako kot GZS na stališču, da se ne sme obremenjevati gospodarstva," je poudaril in dodal, da so "transporterji kot taki tisti, ki lahko naredijo gospodarstvo bolj ali pa tudi manj konkurenčno". Pojasnil je, da se bodo njihovi stroški posledično usmerili na domače gospodarstvenike, ko bodo ti naročnik prevoza, kar pomeni manjšo konkurenco.

Predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri združenju za promet GZS Milan Slokar je medtem dejal, da jih s podražitvijo silijo, "da financiramo praktično nam konkurenčno branžo".

"Razumel bi, da ta denar Dars, če ga pobere, nameni direkciji za infrastrukturo, da bi se lokalne ceste popravile, ne pa za drugi tir," je poudaril. Ta se bo, kot je dodal Slokar, gradil izključno zaradi Luke Koper, katere lastnik je država. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da bi država in Luka sami pridobili financiranje, da bi ga sami izvedli in ga nato tudi tržili, "ker mi od drugega tira praktično ne bomo imeli nič".

Da cestni transport dodatnih obremenitev ne more več prenesti, je izpostavil tudi Aleksander Bizjak iz sekcije za promet pri OZS. Ob tem pa je izrazil bojazen, da bo šel, ko bo enkrat do konca zgrajeno reško pristanišče, ves vodni transport čez Reko in se nam lahko zgodi, da sploh ne bomo potrebovali drugega tira.

Na zbornicah predlogu zakona nasprotujejo tudi zaradi takse, ki je predvidena na pretovor v koprskem pristanišču. Kot je dejal Sever, so Luka Koper in luški špediterji opozorili na to podražitev, v zbornicah pa opozarjajo predvsem na stališče prevoznikov, da se bo podražila celotna veriga, ki prihaja iz Luke Koper.

Sever je poudaril, da jih na zbornicah moti, da vlada v zakonu navaja, da se gospodarstvo ne bo dodatno obremenjevalo. "Vidimo da to ni res, kajti tako dodatek k cestnini kot same pretovorne takse bodo direktno obremenjevale gospodarstvo," je izpostavil.

GZS in OZS bosta po besedah Severja prevoznikom predlagali, naj enostavno višji strošek prevalijo na gospodarstvo oz. naročnike prevozov, kajti po njihovih izračunih prevozništvo takšnih obremenitev ne bo preneslo. "Seveda se pogovarjamo tudi o kakšnih bolj drastičnih ukrepih, ne morem reči protestih, ampak definitivno mislim, da prevozništvo ne bo pristajalo na kakršnokoli podražitev," je zaključil Sever.

STA

---