Z davčnimi blagajnami letno do dodatnih 100 milijonov
Slovenija
13. 04. 2015, 12.52
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 02.24
Vlada si je skrajšala konec tedna in na delovno soboto premlevala drugi osnutek nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto. Predvidoma danes ga bo posredovala socialnim partnerjem in pristojnim parlamentarnim odborom, v Bruselj pa ga mora poslati do konca meseca.
Ministra Boris Koprivnikar in Dušan Mramor sta s pripravo
reformnega programa zadovoljna.
LJUBLJANA
> Po odločitvi Socialnih demokratov, da ostanejo v koaliciji, se je vlada v soboto ukvarjala z zadevami, ki bodo tako ali drugače zarezale v življenje ljudi. Glavna cilja nacionalnega reformnega programa sta spodbujanje gospodarske rasti in nadaljevanje javnofinančne stabilizacije.
Konkretne odločitve do 30. aprila
Tako finančni minister Dušan Mramor kot minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta s pripravo programa zadovoljna. Konkretne odločitve o ukrepih na področju pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev bo vlada sprejela do 30. aprila.
Po Mramorjevih besedah država načrtuje številne ukrepe za spodbujanje rasti - od odprave administrativnih ovir, učinkovitejšega delovanja pravosodja in davčne reforme prek boljšega upravljanja z državnimi naložbami in premišljene privatizacije do strukturnih ukrepov na področju zdravstva, trga dela in pokojninskega sistema ter spodbujanja investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU in domačega proračuna.
Učinki novega nepremičninskega davka naj bi bili vidni v letu 2017, učinki davčnih blagajn pa že prej. Te naj bi letno prinesle do 100 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
Nujni so strukturni ukrepi
Mramor in Koprivnikar sta izpostavila, da je treba kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestiti z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Ministrstva morajo do konca meseca preveriti, kateri ukrepi iz zakona o uravnoteženju javnih financ in zakona o izvrševanju proračuna, ki prenehajo veljati ali veljajo še naprej, so smiselni in primerni, katere pa bi bilo treba nadomestiti.
Mramor je spomnil, da so bile pravice v preteklosti naravnane na obseg zmožnosti v letu 2008: “Kriza je odnesla en del BDP in tako visokih pravic seveda ni mogoče zagotoviti. To bi bili skoki javne porabe za kar nekaj odstotkov BDP, kar seveda ni mogoče.” Trendi so zdaj sicer ugodnejši, zato v prihodnje zmanjševanja mase plač v javnem sektorju ne načrtujejo.
Mramor opozarja, da nekateri precenjujejo takojšen vpliv gospodarske rasti na sposobnost financiranja s strani države. Rast temelji predvsem na izvozu, ki ne prinaša prihodkov iz DDV, prihodkov pa prav tako ne povečuje izjemno nizka inflacija.
Učinke od novega nepremičninskega davka si Mramor obeta v letu 2017, od davčnih blagajn pa že prej, in sicer letno do 100 milijonov evrov prihodkov.
SK, STA