Vse pogostejše čustvene in vedenjske motnje med mladimi

V večini kriznih centrov za mlade opažajo vse več hudih čustvenih in vedenjskih motenj med mladimi. V Sloveniji deluje devet kriznih centrov za mlade in eden za otroke do 6. leta. Osnovne dejavnosti centrov financira ministrstvo, letos v višini 1,9 milijona evrov, v centrih pa opozarjajo, da morajo iskati še donacije. Nekateri centri imajo tudi kadrovske težave.

LJUBLJANA > Tistim, ki se zaradi različnih težav v svojih družinah zatečejo v krizni center, tam nudijo prvo socialno in osebno pomoč ter poskrbijo za oskrbo do razrešitve težav. Tistim, ki potrebujejo hitro in začasno odstranitev iz družine, nudijo zatočišče in v sodelovanju z drugimi ustanovami poskrbijo za pripravo ukrepov za vrnitev v družino.

Poleg tega v kriznih centrih opravljajo še enodnevne obravnave, razgovore, nudijo učno pomoč, organizirajo delo s prostovoljci in študenti, izvajajo preventivne dejavnosti v regijah in drugo.

V okviru javne službe centrov za socialno delo (CSD) deluje v Sloveniji devet kriznih centrov za mlade (KCM), in sicer pod okriljem CSD Ljubljana Bežigrad, Celje, Maribor, Murska Sobota, Radovljica, Slovenj Gradec, Krško, Nova Gorica in Koper. Poleg teh deluje še krizni center za otroke do 6. leta starosti v Grosupljem. Centri so odprti vseskozi, v njih je na voljo skupno do 86 postelj.

Število nočitev v kriznih centrih v zadnjih letih niha. Skupno so centri v letu 2012 našteli 7305 nočitev, leto kasneje 6232, lani 6978, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki financira osnovne dejavnosti kriznih centrov. Letos je za to v proračunu ministrstva predvidenih 1,9 milijona evrov.

Kadrovske težave

Krizni centri mesečno poročajo ministrstvu o številu nastanjenih otrok in mladostnikov ter skupnih bivalnih dni, na podlagi česar dobijo dodeljena sredstva, pri tem pa morajo paziti, da ne presežejo pogodbeno dodeljene vrednosti. Vendar pa nekateri centri opozarjajo, da tega denarja ni dovolj za pokrivanje stroškov. Hkrati jih večina, predvsem za različne prostočasne aktivnosti, pridobiva donatorski denar.

V KCM Celje opozarjajo, da denar, ki jim jih namenja ministrstvo, ne zadošča za pokrivanje stroškov, ki nastajajo. Iskati morajo tudi donatorski denar, kar pa je ob znani družbeni situaciji čedalje težje, je povedala vodja KCM Celje Mateja Brinovec Lesjak.

Nekateri centri imajo kadrovske težave. Vodja KCM Celje pravi, da imajo pet strokovnih delavcev, ki morajo pokriti delo v treh izmenah vse dni v letu. Ob stopnjujoči se problematiki nastanjenih pa je največkrat en strokovni delavec v izmeni premalo za zagotavljanje varnosti mladih in kvalitetno strokovno delo, je izpostavila.

Tudi vodja KCM Kresnička Doris Globočnik pojasnjuje, da strokovnim delavcem pri organizaciji pomaga javna delavka. “Njena prisotnost nam omogoča, da se lahko posameznemu otroku oziroma mladostniku v primeru akutne stiske nemoteno posvetimo. Želimo si, da bi njena zaposlitev postala stalna,” je navedla vodja KCM Kresnička, ki deluje pod okriljem CSD Radovljica.

Kadrovske težave imajo tudi v novogoriškem KCM, kjer letos beležijo porast namestitev.

Večina KCM izpostavlja vse pogostejše čustvene in vedenjske motnje med mladimi. V KCM Maribor navajajo, da se v zadnjih letih povečuje nameščanje otrok in mladostnikov s hudimi motnjami. Te so izražene v različnih oblikah, so zelo kompleksne in pogosto presegajo okvir delovanja KCM Maribor.

Podobno je v KCM Kresnička, kjer trend naraščanja potreb ne opažajo, izpostavljajo pa, da otroci in mladostniki v zadnjih letih prihajajo k njim s kompleksnejšimi težavami. Povečuje se delež otrok s težavami v duševnem zdravju, ki jemljejo zdravila, in agresivnih mladostnikov.

Mladoletni povzročitelji nasilja

Izpostavljajo še, da zaradi vedno večje problematike nameščenih ter dolgih čakalnih dob na ustrezno obravnavo pri na primer pedopsihiatrih ali družinskih terapevtih, želijo ponovno obuditi posvetovalnico za otroke in mladostnike, opažajo pa tudi potrebo po ustanovitvi bivanjske skupine za mlajše polnoletnike.

Tudi v KCM Slovenj Gradec prihajajo otroci z vse bolj kompleksnimi osebnimi stiskami, ki jih pogosto spremljajo še zdravstvene in duševne težave. Soočajo se tudi z mladoletnimi povzročitelji nasilja z izrečenim ukrepom prepovedi približevanja, ki ne želijo biti v KCM in ki zavestno kršijo hišni red ter so nasilni tudi do zaposlenih.

Mladostnike v center največkrat napotijo centri za socialno delo, lahko tudi druge institucije in službe, pogostokrat mladi pomoč poiščejo sami, nekateri tudi večkrat. Bivanje v centrih je omejeno na 21 dni in večina jih časovno biva znotraj tega okvira, se pa ponekod povečuje delež otrok in mladostnikov, ki v centru ostanejo dlje časa, tudi več mesecev. Sicer pa največ mladostnikov pomoč v centrih poišče v času odraščanja, v starosti nekje od 13 do 17 let. Pomoč v centrih nudijo tudi tujcem.

STA

---