Vsakdo bo lahko postal trgovec

Poklic trgovca bo lahko opravljal vsak, ne glede na izobrazbo. Kljub upiranju zaposlenih v trgovini in pomislekom predstavnikov obrti in gospodarstva so v vladi prepričani, da je treba trgovski poklic deregulirati. Včeraj so ministri sprejeli novelo zakona, ki to omogoča, in jo poslala v sprejem v državni zbor. To pa je šele začetek. Sledila bo serija deregulacij poklicev, napoveduje minister za gospodarstvo.

LJUBLJANA > Vlada v noveli zakona o trgovini predlaga ukinitev izobrazbenih pogoje za poklic prodajalca in trgovskega poslovodje. Za opravljanje teh poklicev tako ne bi bilo treba več imeti najmanj srednje poklicne izobrazbe oziroma najmanj srednje strokovne izobrazbe.

Trgovina prva v vrsti deregulacij

“Ključni cilj deregulacije je odprava administrativnih ovir za vstop v dejavnost,” pravi minister Zdravko Počivalšek. Z deregulacijo naj bi se povečala mobilnost in fleksibilnost zaposlenih.

Ukinitev izobrazbenih zahtev v trgovini je šele začetek obsežnega procesa deregulacije poklicev, napoveduje minister: “Temu zakonu bodo sledili procesi deregulacije tudi na ostalih področjih, kot so turizem, gradbeništvo, dimnikarske, detektivske storitve, pogrebna dejavnost … Z zakonom, v katerem zdaj spreminjamo dve mali zadevi, odpiramo proces, s katerim menimo, da bomo naredili večjo fleksibilnost trga in omogočili večjo gospodarsko aktivnost.”

Vrednost trgovskega poklica bo padla

Predlagana ukinitev zahtevane izobrazbe za dve delovni mesti v trgovini pa tako za predstavnike sindikatov kot za del gospodarstva nikakor nista “dva mali zadevi”, ko je dejal minister.

Ladi Rožič iz Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je ogorčen: “Popolna deregulacija pomeni, da bo lahko trgovski poklic opravljal vsak, ne glede na izobrazbo. 15-letni otroci, katerih starši ne bodo mogli plačevati šolanja, bodo lahko delali v trgovini. Stigmatizirali bodo poklic prodajalec, ker bo za prodajalca vsakdo dober.”

Boji se, da bodo tisti, ki bodo trgovski poklic opravljali brez izobrazbe, ceno dela potegnili že bolj navzdol: “Cena dela prodajalca in trgovskega poslovodje je po kolektivni pogodbi že zdaj pod minimalno plačo.” Ob napovedi nadaljnjih deregulacij, pa se Rožič sprašuje, kje se bo končal takšen pristop: “Bojimo se, da bodo deregulirali tudi poklic zdravnik in bo na koncu mesar dober za poklic zdravnika.”

Zaskrbljenost s sindikati delijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Zahtevana minimalna stopnja izobrazbe zagotavlja kakovost opravljanja trgovinske dejavnosti, zagotavlja pa tudi določeno stopnjo varnosti za zaposlene in za kupce, razloge zakaj država ne sme ukiniti izobrazbene zahteve, utemeljujejo predstavniki obrtnikov.

Slovenija je po ministrovih besedah z 242 reguliranimi poklici ena od bolj reguliranih držav. Pred nami sta Češka s 396 reguliranimi poklici in Poljska, kjer je takih poklicev 347. Obe državi naj bi imeli v načrtu ti številki občutno znižati. Država, ki ima najmanj reguliranih poklicev, je Švedska z 88 reguliranimi poklici.

Na Gospodarskih zbornici Slovenije (GZS) deregulaciji ne nasprotujejo, kar pa ne pomeni, da zagovarjajo odpravo ustreznih izobraževalnih programov, pojasnjuje Alenka Avberšek, ena od izvršnih direktoric GZS. “Tudi ta razvejana dejavnost, ki se sooča z novimi tehnologijami, poslovnimi modeli in potrebami kupcev, potrebuje kadre z sodobnimi strokovnimi in mehkimi znanji,” poudarja.

Na strani deregulacije, kot jo je včeraj sprejela vlada, je bila ves čas predvsem Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Tam sedanje izobrazbene zahteve za trgovce vidijo kot administrativno obremenitev. Odprava izobrazbenih pogojev bi po njihovem omogočila napredovanje delavcev v trgovskih podjetjih, spodbudila pa bi tudi odpiranje manjših, na primer družinskih prodajaln.

JANA KREBELJ

---