Vojna stoterih posledic

Na današnji dan pred sto leti so avstro-ogrske bojne ladje z Donave pri Zemunu pričele obstreljevati veliko beograjsko trdnjavo Kalemegdan. Tako so padli prvi topniški streli prve svetovne vojne in potem so streli padali štiri dolga leta, do začetka novembra 1918, ko so centralne sile kapitulirale, antantne pa slavile zmago.

PRIMORSKA > Avstro-ogrski napad na Kraljevino Srbijo je sprva obetal “le” omejen vojni spopad Davida z Goljatom, nekakšno kazensko akcijo proti neposlušni balkanski državici. Ta pobožna želja pa se je kmalu izjalovila, saj so velike sile tedanje Evrope druga drugi napovedale vojno v maniri gentlemanstva nekdanjih časov in vojni ples se je začel. Neverjetno navdušenje, polno domoljubja, je spremljalo priprave na vojno, na katero so odhajali vojaki, pojoč ob spremljavi godb na pihala.

Vojna, ki ji dotlej v evropski zgodovini ni bilo para, je po eni strani porušila vse dotedanje manire vojskovanja z novim tehnološko izpopolnjenim arzenalom. Po drugi strani pa je pahnila v bedo, glad in vsesplošno pomanjkanje zelo široke ljudske množice, da o v blatnih frontnih rovih trpečih vojakov niti ne omenjamo. Vsa dotedanja vedenja o vojnih spopadih so padla v vodo, saj so v tej vojni krvaveli in trpeli tako vojaki v strelskih jarkih, kot tudi njihovi svojci.

Slovence je ta vojna zaznamovala kot redko kateri dogodek v narodovi zgodovini. Po večstoletnem bivanju pod habsburškim žezlom so se Slovenci oziroma njihovi politični voditelji opredelili za drugo kraljevsko žezlo, tokrat za srbsko kraljevsko dinastijo. Slovenci, ki so v revolucionarnem vrenju 1848 dobili svoj politični program Zedinjene Slovenije, so se po koncu prve vojne namesto v eni znašli kar v štirih državah.

Osrednji del slovenskega narodnega ozemlja v novi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, porabski Slovenci v okviru Madžarske, koroški in delno štajerski v novi republiki Avstriji in primorski Slovenci v Kraljevini Italiji. Kar eno tretjino, zahodni del Slovenije, poslej imenovan Primorska, so okupirale italijanske vojaške enote. Žebelj v krsto primorske usode pa so zabili v Rapallu leta 1920 in za 25 let zapečatili življenje primorskih ljudi.

Nasploh je Primorsko bolj kot katerokoli slovensko pokrajino zaznamovala ta velika vojna. Ko je Kraljevina Italija, ki je in še vedno vodi mednarodno politiko v slogu svojega reka, da svet pripada prebrisanim, zabila nož v hrbet svojima zaveznicama Avstro-Ogrski in Nemčiji ter prestopila v tabor antante, je odprla novo bojišče. Leta 1915 je začela “delovati” soška fronta, ki je pustila neizbrisen pečat na celotnem Primorskem, da o ljudeh, ki so jo doživljali, ne govorimo.

Konec leta 1918 se je torej začelo novo obdobje evropske zgodovine. Propadla so kar tri cesarstva. Avstro-ogrsko se je dobesedno sesulo. V Rusiji, kjer se je rodil nov totalitarizem, so boljševiki krvavo obračunali s cesarskimi Romanovimi, na pogorišču nemškega cesarstva pa se je skorajda rodila revolucija in dobro desetletje zatem še drugi totalitarizem, učenec italijanskega fašizma. Le malo je bilo treba počakati in topovi so zopet zadoneli.

TOMO ŠAJN

---