Vladni reformni načrti: konec socialne države ali zgolj papir?

Osnutka nacionalnega reformnega programa (NRP) 2015-2016 in programa stabilnosti sta že pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) požela precej kritik. Sindikati menijo, da s predvideno vzpostavitvijo dolgoročnih varčevalnih ukrepov napovedujeta konec socialne države, delodajalci, ki so varčevanju naklonjeni, pa pogrešajo radikalnejše reforme.

LJUBLJANA > Korektno bi bilo, da se iz ustave umakne opredelitev Slovenije kot socialne države, se je na osnutka programov, ki predvidevata zamenjavo kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi sistemskimi ali drugimi finančno primerljivimi ukrepi, pred sejo ESS v Ljubljani odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

V dokumentih ni praktično niti slutnje, da smo še socialna država, je ocenil. “Nasprotno, če rečete, da boste varčevalne ukrepe, ki naj bi bili posledica hude krize, spremenili v trajne, to pomeni, da ste se odločili za sistematično sesuvanje socialne države in spust kakovosti življenja za vedno,” je bil oster.

Politiko varčevanja obrniti v politiko motiviranja zasebnega in javnega sektorja

Štrukelj je prepričan, da bi morala Slovenija politiko varčevanja obrniti v politiko motiviranja zasebnega in javnega sektorja in poskrbeti za zviševanje plač v okviru ekonomskih možnosti. To predvideva tudi socialni sporazum, a je v osnutkih NRP in programa stabilnosti od dogovora socialnih partnerjev ostal le še dogovor, naj rast plač v javnem sektorju zaostaja za rastjo plač v zasebnem sektorju, je zatrdil.

Od napovedi konflikta zato ne namerava odstopiti. “Mislim, da bi morali sindikati vztrajati na spremembi politike in odnosa do plač v naši državi,” je dejal.

Nasprotno pa je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pred sejo menil, da “za zdaj še nismo v tako stabilnem ciklu gospodarske rasti, da bi lahko varčevalne ukrepe umaknili”.

Na vprašanje, ali bi bilo treba ohraniti prav vse, ki so zdaj zapisani v zakonih o uravnoteženju javnih financ in o izvrševanju proračuna, je odvrnil, da bi bilo treba z njimi vztrajati vsaj še nekaj časa. “Počakati je treba vsaj do konca letošnjega leta, da bomo videli, ali smo res prišli do neke vzdržne gospodarske rasti ali je ta samo posledica trenutnih ugodnih razmer na globalnem trgu,” je predstavil svoje stališče.

V GZS pogrešajo radikalnejše spremembe

Tudi v GZS pa po njegovih besedah z osnutkoma NRP in programa stabilnosti niso najbolj zadovoljni. Dokumenta predstavljata “bolj želje na papirju in bojim se, da iz te moke ne bo kruha”, je dejal. “Pričakovali smo več, glede na to, v kakšnih razmerah smo,” je poudaril in opozoril na visoko brezposelnost in krizo v precejšnjem delu gospodarstva, ki deluje na domačem trgu.

Skladno s tem so upali na radikalnejše spremembe in bolj jasne zaveze. Najbolj pogrešajo konkretne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in povečevanje konkurenčnosti, jasno opredelitev, kaj je strategija pametne specializacije, konkretno davčno reformo in še nekatere druge reforme, predvsem reformo javnega sektorja, je nanizal Hribar Milič.

STA

---