Vlada sprejela odlok o ukrepih kriznega odzivanja

Vlada je na današnji seji sprejela odlok o ukrepih kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije. Ocenjuje namreč, da so izpolnjeni pogoji za opredelitev razmer kot krize. Odlok naj bi omogočil vpoklic pomožne policije za več kot 30 dni v koledarskem letu, povezan pa je z uredbo o pomožni policiji, ki jo je danes prav tako sprejela vlada.

LJUBLJANA > Na policiji so pojasnili, da je glavni namen odloka ta, da omogoča podlago, po kateri se lahko pomožne policiste na pomoč vpokliče za več kot 30 dni v koledarskem letu, kar do zdaj ni bilo mogoče.

Kot je zapisano v sporočilu po seji vlade, so ob sedanjih dogodkih, ko na ozemlje Slovenije vsak dan vstopi nekaj tisoč migrantov, nesporno izpolnjeni pogoji za opredelitev razmer kot krize.

S sprejetjem omenjenega odloka bo po mnenju vlade zagotovljeno odločno, hitro in razsodno ukrepanje policije. “Zagotovljeno bo oblikovanje postopkov, dogovorov in odločitev, ki obsegajo organizacijo, priprave, ukrepe in razporeditev virov, ki vplivajo na potek krize in na njeno obvladovanje,” navajajo.

Z odlokom, kot je zapisano, policija zaradi povečanega števila migrantov v Sloveniji, predvsem na območju policijskih uprav Novo mesto, Maribor in Murska Sobota, uvaja različne organizacijsko-kadrovske ukrepe, “da bi ohranila ustrezno notranjo varnost na območju celotne Slovenije”.

“Poleg rednih policistov je v celoti vpoklicana Posebna policijska enota z 800 policisti ter organizirana kadrovska pomoč z okvirno 220 policisti iz drugih enot policije. Vpoklicana je tudi pomožna policija, ki pa se lahko vpokliče le v omejenem časovnem obsegu (30 dni v koledarskem letu), kar v trenutnih razmerah ne zadostuje,” pojasnjuje sporočilo.

Vlada je danes sprejela tudi dopolnitve uredbe o pomožni policiji, ki policiji omogoča sklepanje pogodb o prostovoljni službi v pomožni policiji z že strokovno usposobljenimi nekdanjimi policisti, ne da bi bilo treba za to izvesti javni razpis in osnovno usposabljanje.

Predlagana sprememba sledi nedavni spremembi zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero je DZ na predlog vlade dvignil starost pomožnega policista s 50 na 60 let. Policija bo lahko tako med pomožne policiste vključevala tudi upokojene policiste in tiste, ki jim je delovno razmerje prenehalo po lastni volji. V tem primeru bo na podlagi današnje uredbe neposredno sklenjena pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji, saj gre za strokovno usposobljene osebe, je zapisano.

Tuji policisti naj bi pooblastila izvajali le pod vodstvom in praviloma ob prisotnosti slovenskih policistov

Vlada se je seznanila tudi z informacijo o sklepanju izvedbenih dogovorov o skupnem ukrepanju.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je namreč kolegom ministrom držav članic EU pred časom poslala zaprosilo za napotitev pripadnikov policije za pomoč Sloveniji pri obvladovanju begunske krize.

Nekatere države so se na poziv že odzvale in poslale policiste, druge to še nameravajo narediti. Kot je zapisano v gradivu po seji vlade, bodo podrobnosti tovrstne pomoči opredeljene z izvedbenimi dogovori z vsako državo, ki bo v Slovenijo napotila policiste.

Predvideno je tudi, da bodo lahko tuji uradniki izvršilna pooblastila izvajali le pod vodstvom in praviloma ob prisotnosti slovenskih policistov, pri tem pa jih bo zavezovala slovenska zakonodaja. Odgovornost za njihovo delovanje bo prevzela Slovenija, ravnali pa se bodo po slovenskih navodilih, je zapisano.

Stroške nastanitve tujih policistov, morebitno zdravstveno oskrbo in stroške za gorivo, krije Slovenija, vse druge stroške za delo pa država pošiljateljica.

Slovenija Hrvaški poslala odgovor na protestno noto glede ograje

Slovenija je Hrvaški danes poslala odgovor na protestno noto Zagreba glede žičnate ograje na slovensko-hrvaški meji, so potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Zunanji minister Karl Erjavec je pred tem po seji vlade pojasnil novinarjem, da Slovenija v odgovoru na noto, ki jo je Hrvaška v četrtek predala odpravniku poslov na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Marku Rakovcu, zavrača navedbe hrvaške strani, da ograja poteka po delu hrvaškega ozemlja.

“Zelo jasno pojasnjujemo, da s tem ne prejudiciramo meje, ker ta ni določena, ampak jo bo določilo arbitražno sodišče, tako da je to vznemirjenje povsem nepotrebno. Pojasnjujemo tudi, da so tehnične ovire namenjene temu, da se prepreči razpršitev migrantov in se zagotovi, da bodo vstopali na vstopnih točkah in je poskrbljeno tudi za njihovo varnost,” je o vsebini slovenskega odgovora povedal minister.

Hrvaška trdi, da sta sporni dve točki ob mejnih prehodih Harmica (Rigonce) in Bregana (Obrežje), ker je tam hrvaški kataster. V protestni noti pa poziva Slovenijo, naj čim prej umakne ograjo s spornih točk.

STA

---