Vlada in sindikati podpisali plačni dogovor

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar v imenu vlade in predstavniki 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so podpisali plačni dogovor za prihodnje leto s spremljajočimi dokumenti. Koprivnikar je zadovoljen, ker bo država lahko nadaljevala s stabilnim delovanjem, v sindikatih pa, ker prvič po več letih izboljšujejo svoj položaj.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar v imenu vlade in 
predstavniki 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja 
so podpisali plačni dogovor za prihodnje leto s spremljajočimi dokumenti. Foto: STA
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar v imenu vlade in predstavniki 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so podpisali plačni dogovor za prihodnje leto s spremljajočimi dokumenti. Foto: STA

LJUBLJANA > Boris Koprivnikar je zadovoljen tudi zato, ker so uspeli dogovor podpisati z “nespornim kvorumom”. Od 40 reprezentativnih sindikatov jih je dogovor podpisalo 26, kar zadostuje za njegovo uveljavitev. Naj bi pa svoj podpis prispevali še nekateri sindikati.

Med tistimi, ki so se izrekli proti podpisu, so Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat vojakov Slovenije in Konfederacija slovenskih sindikatov, pa tudi Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije - Praktikum in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije - Fides.

Kot je dejal Koprivnikar, so s podpisom dogovora uspeli zagotoviti, da bo v letu 2016 po eni strani državni proračun stabilen, po drugi strani pa bodo javni uslužbenci začeli počasi pridobivati tudi na plačilu za svoje delo. Meni namreč, da je treba gospodarsko rast deliti z vsemi.

Trdno je prepričan, da je javni sektor gonilo razvoja vsake države, dobro delujoč javni sektor pomeni stabilnost, dobro delujoča državna uprava pa učinkovitost države. “To lahko dosežemo, če so javni uslužbenci ustrezno nagrajeni. Hkrati pa nam to daje tudi mandat, da od vseh javnih uslužbencev zahtevamo, da delajo motivirano, učinkovito, v dobro državljanov,” je dejal.

Finančni minister Dušan Mramor je danes v Bruslju že napovedal, da bo dogovor s sindikati zahteval še določene dodatne ukrepe, ker gre preko tistega, kar je predvideno v proračunu. V proračunu je namreč predvideno 2,8-odstotno povečanje mase za stroške dela, medtem ko dogovor dosega okoli 3,47 odstotka.

Po njegovih zagotovilih je dogovorjeno, da bodo to razliko privarčevali pri drugih stroških v javnem sektorju, “tako da bo dejansko povečanje točno tako, kot je načrtovano v proračunu, in to je 2,8 odstotka”. Pri tolikšen povečanju so vsi cilji, ki so si jih zastavili za leto 2016, izpolnjeni, je še zatrdil minister.

Koprivnikar se je sicer predstavnikom sindikatov ob podpisu zahvalil za “konstruktivno, trdo, pa vendar korektno debato”, katere zaključek je po njegovih besedah v korist vseh. Za korektna pogajanja se je vladni strani zahvalil tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Poudaril je, da danes podpisani dogovor na simbolni ravni pomeni konec varčevalnega obdobja, kajti s tem dogovorom javne uslužbenke in uslužbenci prvič po dolgih letih izboljšujejo svoj položaj.

“To je začeten korak, ki morda ni tako odločen, kot se je napovedoval v začetku, je pa verjetno bolj pomemben, kot se zdi ta trenutek,” je dejal Štrukelj. Pojasnil je, da ne gre pozabiti, da so plače v javnem sektorju držale navzdol tudi plače v zasebnem sektorju in verjame, da bodo motivirale tudi delavcev v zasebnem sektorju, da ravnajo podobno.

Glede pogajanj, ki jih bodo začeli v januarju, pa je že napovedal, da bodo nadaljevali s prizadevanji za izboljševanje položaja zaposlenih v javnem sektorju. Usmerili se bodo v pridobitev delovne uspešnosti, pa tudi v odpravo anomalij.

Kot je dejal, pri tem ne gre le za plačno skupino J, ampak se zdi, da so se razmerja v času krize toliko porušila, da je treba odpreti celotno paleto vprašanj. Hkrati pa je po njegovih besedah treba razmisliti tudi o tem, kaj se bo zgodilo z ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so na nek način postali trajni, torej osemodstotnim nominalnim znižanjem plač v javnem sektorju.

Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Drago Ščernjavič je izpostavil, da je prek različnih ukrepov javni sektor v osmih letih privarčeval 1,8 milijarde evrov. Če k temu prištejemo še tisto, kar se bo privarčevalo prihodnje leto, se po njegovih besedah prihranek približuje dvema milijardama evrov.

Tudi Ščernjavič pozdravlja, da se več ne govori o varčevalnih ukrepih, in pričakuje, da bo tako tudi drugo leto in da bodo govorili o določenih izboljšavah. Opozoril pa je, da je sindikalna stran pokazala na mnoge rezerve, ki pa so v tej državi še dokaj nedotakljive.

STA


Najbolj brano