Vlada: rebalans proračuna je naravnan investicijsko

Državni zbor se bo v četrtek sestal na izredni seji, da bi sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Z njim se bo proračunski primanjkljaj občutno povečal, a vlada zagotavlja, da izrazita investicijska naravnanost odpira možnosti nadaljnjega spodbujanja gospodarske rasti.

LJUBLJANA > V opoziciji naložb ne vidijo in dokumentu očitajo pomanjkanje vizije.

Vlada je rebalans pripravila, ker so se od sprejetja letošnjega proračuna v novembru 2013 bistveno spremenile gospodarske napovedi, poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani v zadostni višini, med prihodki pa bo umanjkal davek na nepremičnine.

Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov. Odhodki pa so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj, zdaj določen pri 859 milijonih evrov, bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.

Premalo denarja za delovanje policije

Prejšnji teden so se s predlogom rebalansa seznanila zainteresirana parlamentarna delovna telesa, v torek pa ga je imel na dnevnem redu še odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Pri tem je imel na mizi tudi 41 predlogov prerazporeditev denarja, a zavrnil vse z izjemo enega dopolnila koalicijskih strank, s katerim se popravlja tehnična napaka, storjena pri proračunskem uporabniku urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V rebalansu tako ostaja zapisano premalo denarja za delovanje policije, kot opozarjajo v policijskem sindikatu. “Ta trenutek se zavedajo, da bo zmanjkalo denarja za nekatere osnovne naloge policije, pa kljub temu sprejemajo tak proračun,” je bil do ravnanja koalicije, ki na torkovi seji odbora DZ za finance ni podprla dopolnil, s katerim bi povečali sredstva za operativno delovanje policije, danes kritičen predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič.

Več denarja, kot jim ga namenja rebalans, bi potrebovali tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Po besedah ministrice Stanke Setnikar Cankar kljub nekaterim drugačnim napovedim še nimajo zagotovljenega denarja za učno pomoč. Ta denar sta želeli ministrstvu na seji vsaka s svojim dopolnilom zagotoviti opozicijski ZaAB in SDS, vendar ju odbor ni podprl.

Zmanjkalo denarja za občine

V državni blagajni je prav tako zmanjkalo denarja za občine. Vlada se je zato z občinami dogovorila o znižanju povprečnine in investicijskih transferjev občinam, v zameno pa obljubila, da bo do sredine leta poskrbela za sprejem potrebnih sistemskih ukrepov za znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov na letni ravni.

Hkrati je vlada pripravila predlog zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, s katerim se posega v 11 zakonov in bo občinam omogočil, da zmanjšajo stroške izvajanja posameznih nalog. Ta zakon je sestavni del rebalansa in ga bo DZ prav tako sprejemal na izredni seji, ki se začne v četrtek.

V zadnjem trenutku je s svojim predlogom za povečanje proračunskih odhodkov prišla še poslanska skupina Desus. V zakon o izvrševanju proračuna je namreč želela vnesti določbo, s katero bi se v primeru ugodnih gospodarskih gibanj v letu 2015 omogočilo izredno uskladitev pokojnin. Predlog so podprli tudi v SD, a zaradi nasprotovanja SMC ni bil sprejet.

Usklajevanje pokojnin

Vprašanje usklajevanja pokojnin ostaja vitalnega pomena za Desus. Če bo gospodarska rast za leto 2014 po uradnih podatkih, ki bodo znani predvidoma konec februarja, več kot 2,5-odstotna, se bodo pogovarjali o tem, kako bodo uredili tudi usklajevanje pokojnin, je danes povedal vodja poslancev Desus Franc Jurša. Finančni minister Dušan Mramor je sicer na seji odbora za finance ostro zavrnil vsakršno možnost zvišanja pokojnin v tem letu.

Čeprav se proračunski primanjkljaj z rebalansom povečuje, pa ga vlada vidi kot nadaljnji korak k cilju uravnoteženosti javnih financ. Primanjkljaj - tega bo za 3,62 odstotka BDP - namreč zvišuje dejstvo, da so med odhodki navedeni izdatki za evropske projekte še iz starega finančnega obdobja, za katere bo država letos vložila zahtevke za povračilo iz evropskega proračuna, a bo ta denar iz Bruslja prišel šele v prihodnjih letih.

Če založenega evropskega denarja ne bi upoštevali, bi bil proračunski primanjkljaj, izračunan po evropski metodologiji, pod tremi odstotki BDP, natančneje pri 2,89 odstotka BDP.

Mramor: Rebalans je investicijsko usmerjen

Z rebalansom se bistveno več denarja kot lani namenja predvsem za intervencijske programe in obveznosti, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, lokalno samoupravno in zdravstveno varstvo.

Mramor tudi zagotavlja, da je rebalans izrazito investicijsko usmerjen, saj se denar za nakup in gradnjo osnovnih sredstev v primerjavi z letom 2014 povečujejo za 41 odstotkov, za investicijske transferje pa za 20 odstotkov. Večji del tega povečanja gre na račun črpanja evropskega denarja.

Opozicija te investicijske naravnanosti ne vidi. Edine naložbe, ki se opravljajo v državi, so tiste v občinah in ki se izvajajo iz denarja EU, je do rebalansa kritičen Andrej Šircelj (SDS). Alenka Bratušek (ZaAB) pa dodaja, da se denar za naložbe povečuje le zaradi zaključevanja investicij iz prejšnjih let, torej iz časa prejšnje vlade.

STA

---