Visokošolski učitelji preslabo plačani?

Ob zadnji aferi o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost na fakultetah se je odprlo tudi vprašanje primernosti sistema nagrajevanja visokošolskih učiteljev. Za profesorje so sicer na voljo nekateri dodatki na plače, ki pa so po besedah predsednika visokošolskega sindikata Marka Marinčiča v primerjavi z nižjimi ravnmi izobraževanja nizke.

LJUBLJANA > Delovno obveznost visokošolskih učiteljev določa zakon o visokem šolstvu, dodatno pa še merila univerz za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Več časa posvečajo posrednem pedagoškem delu

Da bi pedagoški delavec dosegel osnovno plačo, mora v skladu z delovno zakonodajo opraviti 2088 letnih delovnih ur oziroma 40 delovnih ur na teden. A je le manjši del tega namenjen neposredni pedagoški dejavnosti, torej predavanjem. V skladu z omenjenimi merili, ki veljajo na ljubljanski univerzi, je za docente, izredne in redne profesorje ta obveznost določena pri 180 urah letno oziroma šestih urah tedensko, za asistente pa 10 ur tedensko oz. 300 letno.

Več časa posvečajo posrednem pedagoškem delu, ki obsega priprave na preizkuse znanja, govorilne ure, s pedagoškim delom povezana administrativna opravila, razvoj predmetov s spremljanjem razvoja strok in priprava študijskih gradiv. Temu delu tako v skladu z merili namenjajo od 30 do 50 odstotkov delovnega časa. Še enkrat toliko pa osnovnemu raziskovalnemu ter strokovnemu in umetniškemu delu. Do 10 odstotkov delovnega časa namenijo sodelovanju pri upravljanju, ki obsega sodelovanje v delu komisij ter organih upravljanja fakultete in univerze.

Obveznosti pedagoškega delavca se določijo z osebnim letnim načrtom dela, še piše v merilih.

Raziskovalni dosežki, razen pri rednih profesorjih, se preverjajo vsakih pet let

Marinčič ob tem pojasnjuje, da se raziskovalni dosežki, razen pri rednih profesorjih, preverjajo vsakih pet let s ponovno izvolitvijo v naziv. Naziv pa je pogoj za ohranitev delovnega mesta.

Ob tem Marinčič izpostavlja primer asistenta z univerzitetno izobrazbo, katerega izhodiščni plačni razred je 31, njegova osnovna bruto plača pa po podatkih univerze 1414 evrov. Po njegovih besedah je s tem le za en plačni razred višje od učitelja ali vzgojitelja začetnika.

Osnovna plača rednega profesorja znaša 3537 evrov bruto

Redni profesor pa lahko po vseh doseženih napredovanjih doseže 55. plačni razred, ki je tudi začetni plačni razred poslanca v državnem zboru, izpostavlja. S tem doseže osnovno plačo v višini 3537 evrov bruto. Poleg ima pravico do 20 odstotkov dopolnilnega dela, večinoma na raziskovalnih projektih, pridobljenih na domačih in evropskih razpisih. "Ker država ne financira raziskovalnega dela (materialnih stroškov, infrastrukture, udeležb na konferencah in podobno), je to za univerzitetnega učitelja edini način, kako priti do sredstev za raziskovanje," navaja Marinčič.

“Vendar celo z vsemi dodatki najvišja možna neto plača težko preseže 2500 evrov”

Če imajo profesorji več pedagoških ur, kot jih predvidevajo predpisi, lahko v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju prejmejo dodatek za povečan obseg dela. Ta jim po novih pravilih EU prav tako pripada, če sodelujejo v projektih Obzorje 2020, ki je novi okvirni program EU za raziskave in inovacije. Fakultete, ki ustvarjajo presežek iz tržne dejavnosti, pa lahko skladno z zakonodajo izplačujejo še uspešnost iz naslova tržne dejavnosti, so pojasnili na ljubljanski univerzi. Dodatka za stalno pripravljenost ne omenjajo.

"Vendar celo z vsemi temi dodatki najvišja možna neto plača težko preseže 2500 evrov. Same plače so v primerjavi s podobnimi državami in v primerjavi z nižjimi ravnmi izobraževanja nizke," zatrjuje Marinčič. Prepričan je, da je tako treba izboljšati plače in materialno omogočiti raziskovalno delo. Da nagrajevanje visokošolskih učiteljev ni sistemsko ustrezno urejeno, je že sredi januarja opozorila tudi predsednica sveta za visoko šolstvo Lučka Lorber.

Ob tem pa sta tako Lorberjeva kot Marinčič poudarila, da ne gre vseh visokošolskih profesorjev metati v istih koš, saj po mnenju Lorberjeve niso vsi enako obremenjeni, po drugi strani pa bi bilo po mnenju Marinčiča krivično, če bi ekscese nekaterih posameznikov posploševali na celotno akademsko skupnost.

STA

---