Veliki trgovci prednjačijo z nepoštenimi praksami

V tem času trgovci podpisujejo nove pogodbe s svojimi dobavitelji, na kar je še posebej pozoren varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek. Nepoštenih praks, s katerimi trgovci dobaviteljem znižujejo cene, je namreč veliko. “Ko je praksa enkrat podpisana, jo je težko odpraviti,” pravi varuh.

S trgovskih polic v kupce silijo številne akcije in popusti, ki jih 
trgovci pogosto oblikujejo tako, da zaradi njih ne znižajo 
svoje marže, pač pa ceno pri dobavitelju.  Foto: Leo Caharija
S trgovskih polic v kupce silijo številne akcije in popusti, ki jih trgovci pogosto oblikujejo tako, da zaradi njih ne znižajo svoje marže, pač pa ceno pri dobavitelju.  Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA >Nepoštenih praks je toliko, “da so nam zlezle pod kožo in jih niti več ne prepoznamo,” pravi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek. V tem času, ko dobavitelji in trgovci podpisujejo nove pogodbe za prihodnje leto ali dve, ima še toliko več dela s pozivi k poštenim odnosom in z opozarjanjem na pasti pogodb.

Rabati kar tako

Podgoršek, ki je na položaju od marca letos, napoveduje, da bo verjetno že do novega leta na agencijo za varstvo konkurence prijavil nekatere trgovske družbe. Prijave se bodo nanašale na nepoštenosti v sistemu oblikovanja cen in na nespoštovanje plačilnih rokov.

Nepoštene prakse pri oblikovanju cen so na primer rabati, za katere ni pojasnila, čemu služijo. V pogodbah so na primer zapisane postavke, kot so superrabat 1, superrabat 2 itd. brez pojasnila, kaj ta superrabat je. Dobaviteljem znižujejo ceno tudi logistični rabati, otvoritveni popusti, rabat za rast prodaje, uvajalni rabat za uvajanje novih produktov, rabat za generično promocijo panoge ...

Trgovci dobaviteljem med drugim vsiljujejo nesorazmerno visoke pogodbene kazni, ki lahko znašajo po več tisoč evrov. Znani so denimo primeri, ko dobavitelj zaradi gneče na cesti blago v trgovino pripelje pol ure pozneje, kot piše v pogodbi, in mora zato trgovcu plačati kazen, ki je bistveno višja, kot je nastala škoda.

Dopoldne mesar, popoldne kupec

“Moja vizija je, da vse nepoštene prakse izvzamemo iz pogodbenih odnosov, da bodo pogodbe čiste,” se za to, da bi morali biti popusti in vsa ostala razmerja določeni v okviru cenika, zavzema Podgoršek.

Primere dobre prakse je za zdaj našel pri diskontnih trgovcih, kot sta Hofer in Lidl. Ti diskontni ponudniki so resda trdi pogajalci, včasih imajo nerealne standarde kakovosti in zahtevajo certifikate, ki jih mali dobavitelji hrane nimajo. “Marsikdo v pogajanjih tudi odstopi, ko pa je pogodba podpisana in ceniki veljajo, potem pa je delo z njimi dokaj enostavno,” pravi Podgoršek. Ti diskonti v primeru akcij ne znižujejo plačila dobaviteljem, ampak znižujejo svojo maržo.

Tradicionalni trgovci, kot so Mercator, Spar in Tuš, se s tako preglednimi pogodbenimi odnosi ne morejo pohvaliti. Vseeno pa je Podgoršek pri njih izpostavil nekatere dobre prakse pri promociji slovenskih izdelkov in pridelkov. Pohvalil je mesec slovenskega rdečega mesa v Sparu, promocijo slovenskega sadja in zelenjave v Mercatorju, pa tudi povečan odkup slovenskega paradižnika v Sparu v času poletne konice.

Odkup pridelkov in izdelkov od slovenskih dobaviteljev je pomemben kreator novih delovnih mest v Sloveniji, poudarja varuh. Z vsakim odstotkom dviga samooskrbe s hrano bi v Sloveniji pridobili 800 delovnih mest. Ta podatek, do katerega so prišli agrarni ekonomisti, je za varuha močan argument, ko se srečuje s trgovci in posluša njihove trditve, da je ceneje, če na trgovske police vozijo tujo hrano. “Človek, ki danes dopoldne dela v pekarni, sirarni, mesariji, je popoldne vaš kupec,” jim odgovarja Podgoršek.

JANA KREBELJ


Najbolj brano