Veliki načrti, malo konkretnega

Kmetijsko ministrstvo je julija objavilo osnutek Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020 in program ukrepov za njegovo izvedbo. Čas za oddajo pripomb se izteče v soboto. Kmetijski strokovnjaki na Primorskem opozarjajo, da dokument že v zasnovi ne upošteva resno primorskih razmer, čeprav tu suša udari najprej in traja najdlje.

PRIMORSKA > Na prvi pogled se sliši obetavno, da je ministrstvo za kmetijstvo v strateškem dokumentu, s katerim se znova loteva problema namakanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji, do leta 2020 predvidelo gradnjo novih namakalnih sistemov na 4000 hektarih kmetijskih zemljišč. S posodobitvami obstoječih sistemov pa naj bi zajeli še približno tisoč hektarov kmetijskih zemljišč.

A primorski kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da je bilo podobnih strategij, dokumentov in načrtov v preteklosti že veliko, narejenega pa malo. In bojijo se, da tudi tokrat država ne misli povsem resno.

Načrt ni narejen za Primorsko

Svetovalka specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Irena Vrhovnik v imenu primorskih kmetijcev opozarja: “Načrt sploh ni prilagojen temu, da bi Primorci dobili namakanje. V ostalih delih Slovenije so sistemi namakanja urejeni iz vodotokov in s pomočjo vrtin, kjer lahko relativno poceni pridejo do vode. Na Primorskem takih vodotokov ni, tudi vrtine za večje število hektarov niso možne. Edina rešitev so zadrževalniki. To pa so drage naložbe, za katere potrebujemo več deset milijonov, zdaj pa je za vse projekte skupaj v Sloveniji predvidenih osem milijonov evrov. Pri taki vodnatosti, kot jo imamo v Sloveniji, se sploh ne bi smeli spraševati, ali so zadrževalniki smiselni ali ne. Nujno jih potrebujemo, vode bi se dovolj nabralo jeseni in pozimi.”

V osnutku Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020 je sicer predstavljen precej obširen seznam za namakalne sisteme primernih zemljišč na Primorskem. Akumulacije Košivec, Vrnivec in Svinjšček v ajdovski občini, Pasji rep v vipavski občini, sistema Šempasko polje in Kanal ter manjše akumulacije na območju Brd, Posočja in idrijsko-cerkljanskega območja bi skupaj sestavili 2860 hektarov novih namakalnih sistemov samo na severnem Primorskem. Ob posodobitvi namakalnega sistema Vogršček bi dobili še 14 namakalnih polj na približno 800 hektarih površin. Na južnem Primorskem je po ocenah delovne skupine ministrstva za namakanje primernih približno 2300 hektarov kmetijskih površin, manjši sistemi za posamezne uporabnike so predvideni tudi na Krasu in v Brkinih.

Seznam so že oklestili

Vrstni red gradenj naj bi določil interes kmetijskih pridelovalcev, ministrstvo pa bo kot pomembne dejavnike upoštevalo še število uporabnikov, strnjenost kompleksov in bližino ter vodnatost vodnih virov. Regionalna delovna skupina je na tej osnovi že izdelala prednostni vrstni red. Na severnem Primorskem so v program uvrstili akumulacijo Košivec za 600 hektarov velik kompleks polja med Brjami in Žabljami, kjer se trenutno iz reke Vipave namaka 20 odstotkov zemljišč posameznih uporabnikov, z gradnjo zadrževalnika pa bi zmanjšali odvzem vode iz reke Vipave. Na seznamu sta tudi sistema Šempasko polje in Kanal ter manjši sistemi v Brdih in na Idrijsko- Cerkljanskem. Skupaj približno 940 hektarov namakalnih sistemov. Na območju južne Primorske, Krasa in Brkinov so v programu predvideli nove namakalne sisteme na približno 250 hektarih zemljišč.

Nujna je podpora lokalnih skupnosti

Člani primorske delovne skupine so sicer v Ljubljano že posredovali pripombe, a niso uspeli. Vrhovnikova napoveduje, da se bodo predvidoma septembra o vsebini dokumenta pogovorili s primorskimi občinami in pripravili skupna izhodišča za nadaljnje pogovore z ministrstvom.

Za komentar smo prosili tudi nekaj občin v Vipavski dolini. Vipavski župan Ivan Princes podrobnosti Načrta ne pozna. Pravi pa: “O Pasjem repu se nima smisla pogovarjati. Naložba bi bila prevelika, zemljišča so v zasebni lasti, poleg tega tam ni večjih kmetijskih kompleksov. Občina si že dalj časa prizadeva za gradnjo mehkih jezov na reki Vipavi, za potrebe kmetijstva in tudi turizma, a agencija za okolje noče o tem nič slišati. Vso vodo hočejo čim prej spraviti v spodnji del Vipavske doline.”

Tudi načrti za zadrževalnika Košivec in Vrnivec v ajdovski občini so že stari. Vodja oddelka za gospodarstvo in razvoj na Občini Ajdovščina Janez Furlan pravi: “Strategija zajema razmišljanja iz preteklosti, kar pa še ne pomeni, da so vse te ideje že umeščene v prostor. To je namreč največji problem tovrstnih infrastrukturnih objektov. Občina v tem trenutku izpostavlja dva vidika, pokritost celotne doline z namakanjem in gradnjo velikih namakalnih sistemov, zadrževalnikov, kjer bi hranili vodo. Na vodotoke se ne gre zanašati, ko bi vodo najbolj potrebovali, so običajno in v večjem delu suhi. Upam si reči, da je v tem trenutku edini izvedljivi projekt Košivec, ki je edini tudi že umeščen v prostor.” Furlan dodaja, da bo občina letos preverila interes potencialnih uporabnikov sistema na polju, ki bi ga pokrival omenjeni namakalni sistem, in temu bo podredila nadaljnje aktivnosti.

Na novogoriški mestni občini dodajajo, da v proces priprave Načrta in programa niso bili vključeni. “Vsekakor bomo prisluhnili potrebam ljudi v okviru naših možnosti in pristojnosti. Ključne pripombe lahko podajo kmetje in stroka. Ob tem vprašanju pa bi obenem opozorili na problem upravljanja namakalnega sistema.”

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je bilo lani v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih 7511 hektarov kmetijskih zemljišč, od tega 6448 hektarov namakalnih sistemov z več uporabniki in 1063 hektarov namakalnih sistemov s posameznimi uporabniki, kar predstavlja 1,62 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.

Primorsko kmetijstvo bo nekonkurenčno

Strokovnjaki opozarjajo, da je pri tako pogostih in hudih sušah primorsko kmetijstvo brez namakanja nekonkurenčno. Pridelava pri zelenjadarstvu in sadjarstvu je praktično nemogoča. Ti dve panogi pa sta deficitarni in zagotavljata največ delovnih mest, pravi stroka. “Država želi povečati samooskrbo in zmanjšati brezposelnost, ne namenja pa denarja za zagotavljanje vode. Država se mora vprašati, ali bo zanemarila Primorsko, in jasno povedati, če ne bo več vlagala v kmetijstvo na Primorskem. Upam, da si nihče tega ne želi,” poudarja Vrhovnikova.

Kot dodajajo kmetijci, so postopki pri namakanju zelo zapleteni, zato bi se morale angažirati lokalne skupnosti. “Pri nas pa je problem, ker občine nimajo pravega posluha za kmetijstvo. Mi menimo, da je kmetijstvo pomembna dejavnost in skupaj z ohranjanjem kulturne krajine osnova tudi za turizem,” pravi Vrhovnikova. Prav v slovenski Istri pa je suša velik in stalen problem. “Do 20. julija je bil vegetacijski vodni primanjkljaj že 392 litrov na kvadratni meter. Vse kulture bi morali namakati. Tudi skromna oljka bi potrebovala vodo. Imamo 2000 hektarov oljčnih nasadov, potrebujemo pa približno 300 kubičnih metrov vode na hektar, da bi lahko zagotovili primeren pridelek,” še pravi Vrhovnikova.

ALENKA TRATNIK

---