Večina vsaj enkrat zboli zaradi hrane in vode

Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen varni hrani, ki obsega tudi za zdravje ljudi varno pitno vodo. Oboje je temelj preživetja, za ohranjanje in krepitev zdravja morata biti varni in kakovostni. Povsod po svetu, tudi pri nas, se zdravniki vsak dan soočajo z obolelimi, ki zbolijo zaradi oporečne hrane in vode. Odvisno od stopnje neprimernosti teh dobrin so težke tudi posledice za zdravje. V primeru hujših zastrupitev so lahko celo usodne.

SLOVENIJA > Zato Svetovni dan zdravja vsako leto ljudi opozarja na tiste temeljne probleme, na katere morajo biti pozorni vsi, od vlad držav do posameznikov. Hkrati je ta dan rojstni dan ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), “rojene” leta 1948.

Hrana - vir zdravja in bolezni

SZO ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja sporoča: “Ne glede na kontinent, državo ali kraj bivanja, bo večina ljudi v svojem življenju vsaj enkrat zbolela zaradi bolezni, ki je posledica uživanja neustrezne vode ali hrane. To potrjuje, kako pomembno je, da uživamo hrano, ki ni kontaminirana z nevarnimi povzročitelji bolezni (virusi, bakterijami, paraziti), s strupi ali kemikalijami.”

S hrano se lahko prenaša več kot 200 bolezni. Samo zaradi driske po svetu vsako leto umre poldrugi milijon otrok, kar bi lahko preprečili že s higieno, varno vodo in živili, varnim postopkom oziroma časom kuhanja. Uživanje živil dvomljive varnosti prispeva k nastanku več kroničnih bolezni. Prisotnost strupov ali težkih kovin v hrani povzroča tudi nevrološke motnje in raka.

Nevarni dejavniki tveganja

Na udaru zaradi nevarnosti okužbe in zastrupitve s hrano in vodo so zlasti nosečnice, ostareli, dojenčki in otroci, kronični bolniki ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

K obolevnosti prispevajo še okolja, kjer zaradi slabe infrastrukture ni dostopa do varne vode in živil, pa tudi revščina, ko si ljudje varnih živil in vode revni ne morejo kupiti. Posledice uživanja nevarne hrane so lahko usodne.

V slovenskem nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) opozarjajo: “Do onesnaženja hrane lahko pride kadarkoli v procesu pridelave na farmi oziroma kmetiji, pri zakolu ali žetvi, med obdelavo, skladiščenjem, transportom in distribucijo. Zaradi daljših predelovalnih verig, zapletenih distribucijskih mrež in novih načinov prodaje (tudi po spletu) je informiranje potrošnikov in umik živil lahko zelo kompleksno in oteženo tudi v Sloveniji.”

Varnost hrane je izrazito multisektorska in multidisciplinarna zadeva, zato je nujno tesno sodelovanje zdravstvenega, kmetijskega, trgovskega, izobraževalnega sektorja, civilne družbe in drugih v potrošniški verigi.

Vloga SZO za zagotovitev vsem varne hrane

SZO pomaga državam zagotavljati varno hrano s pomočjo mednarodne zbirke prehranskih standardov, smernic in posopkov Codex Alimentarius. V sodelovanju z njeno organizacijo za prehrano in kmetijstvo FAO pa opozarja države članice, kadar gre za mednarodna tveganja za zdravje zaradi nevarne hrane. Temeljno izhodišče SZO za varno hrano je Resolucija generalne skupščine o varni hrani in s hrano prenesenih zoonozah za obdobje 2013 - 2022.

Države evropske regije SZO so septembra leta 2012 sprejele še strateški dokument Zdravje 2020: temeljna evropska izhodišča za vsevladno in vsedružbeno akcijo, ki opozarja, da lahko vlade dosežejo bistvene izboljšave zdravja, če okrepijo medsektorsko sodelovanje, ki izboljšuje zdravje vseh in zmanjšuje neenakosti v zdravju. “Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi s fizikalnimi, kemičnimi, biološkimi in drugimi onesnaževali, je temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik varovanja zdravja kot javnega interesa,” sporoča SZO.

Hrana pri nas pod redno kontrolo

Hrana na trgu EU in v Sloveniji mora biti varna, sporočata NIJZ in uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gre za osnovno načelo živilske zakonodaje, ki jo povzema krovna evropska uredba ES št. 178/2002. Njej je prilagojena tudi slovenska zakonodaja.

Matjaž Emeršič iz omenjenega urada pravi, da gre za predpisan režim o kakovosti z vsemi parametri, oznakami in sledljivostjo. “Naša zakonodaja ureja nadzor od vil do vilic, do zadnjega člena v trgovini. Zajema redni nadzor nad gostinskimi in obrati javne prehrane, klavnicami, krmo, proizvodnjo in predelavo živil ...” Vsa živila so pod redno kontrolo, opravljajo pa še druge nadzore, mikrobiološke analize in preverjanja.

Glede uporabe gensko spremenjenih organizmov poudarja, da mora biti njihova prisotnost v živilih posebej označena. Glede gojenja teh rastlin je Slovenija bolj rigorozna od Evrope in ZDA, zato naj jih pri nas (še) ne bi gojili.

Voda v povprečju dokaj kakovostna

Kakšno pitno vodo imamo Sloveniji? Zdravnica Biona Miljevac, vodja skupine za pitno vodo v NIJZ poudarja, da so razlike po območjih, je pa pitna voda v velikih vodovodnih sistemih s profesionalnimi upravljalci za glavnino prebivalstva pod rednimi kontrolami in analizami ter varna. Izjeme so občasni izredni dogodki, ko je nujno ukrepanje in obveščanje ljudi ter prekuhavanje vode.

Na Primorskem je, na podlagi podatkov rednega monitoringa, voda v novogoriškem, kraškem in rižanskem javnem vodovodnem sistemu načeloma varna. “Bolj problematični so manjši sistemi, ki oskrbujejo od 50 do 300 uporabnikov in nimajo upravljalcev, ki bi nenehno in skladno s predpisi ter postopki, skrbeli za analize, ukrepanje in odpravo nevarnih dejavnikov, kar je že občasna kalnost. Najbolj pa nas skrbijo sistemi, ki oskrbujejo do 50 prebivalcev, saj ti niso pod nobenim nadzorom,” pravi Miljavčeva.

Ob današnjem Svetovnem dnevu zdravja bo v Ljubljani nacionalni posvet o varnosti živil, ki ga pripravlja NIJZ v sodelovanju z ministrstvoma za zdravje in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z uradom EFSA - informacijska točka in uradom SZO v Sloveniji. Strokovni posvet o varni hrani bo v četrtek tudi v Celju, ki se ponaša z nazivom zdravo mesto. Govorili bodo o varni hrani in ozaveščanju ljudi o varni hrani s ciljem ohranjanja zdravja.

Po podatkih NIJZ imajo občasno težave s primernostjo in varnostjo pitne vode na območju Kamenja, Lokavca, Vrtovina, Trente, Kanala ob Soči, Avč, Deskel in Goljevice. “Na severnem Primorskem je še približno šest odstotkov prebivalcev, za katere ne vemo, kakšno vodo pijejo. Na južnem Primorskem je takšnih manj kot 300 prebivalcev, kar to območje po pokritosti oskrbe s pitno vodo uvršča med najboljša v državi,” omenja Biona Miljavac.

Ukrepi za varno hrano v gospodinjstvu

Za varno hrano lahko veliko naredimo sami, če upoštevamo pet temeljnih ukrepov:

> skrbimo za čistočo (umivanje rok, kuhinjskih površin in opreme);

> ločujemo kuhana in surova živila;

> hrano vedno ustrezno toplotno obdelamo;

> hrano hranimo pri ustrezni temperaturi (pod 5 stopinj Celzija ali nad 60 stopinj Cwlzija);

> za pripravo hrane uporabljamo varno vodo in surovine.

JASNA ARKO

---