Večina bi plačala manj kot za dopolnilno zavarovanje

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in namesto njega uvaja novo dajatev, katere višina bo odvisna od prihodkov posameznika. Na ministrstvu za zdravje so se odločili poseči tudi v bolniški stalež. Ta ne bo mogel več trajati v nedogled.

LJUBLJANA > Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je včeraj najprej koalicijskim partnerjem, nato pa še javnosti predstavila težko pričakovani ključni zakon zdravstvene reforme. V njem uresničuje koalicijsko obljubo o odpravi dopolnilnega zavarovanja, ki ga zdaj vsi v (približno) enaki višini plačujemo komerciaLnim zavarovalnicam.

Solidarnostna dajatev

Nadomestila ga bo nova dajatev, ki bi jo posamezniku določila finančna uprava. Višina dajatve bo odvisna od aktivnih in pasivnih prihodkov posameznika, torej ne le od plače, ampak od vsega, kar nekdo prejema (honorarji, dividende, najemnine ...). “80 odstotkov vseh prebivalcev bo plačevalo manj kot danes za dopolnilno zdravstveno zavarovanje,” pravi ministrica.

Za tiste, ki na mesec ne dobijo več, kot znaša minimalna plača (ta je trenutno 792 evrov bruto) bo dajatev 20 evrov. Ministrstvo v zakonu predlaga sedem dohodkovnih razredov, za katere bi se dajatev postopno povečevala. Kdo prejme od 100 odstotkov do 200 odstotkov povprečne plače (trenutno znaša 1552 evrov bruto), bi, denimo, plačal 29 evrov dajatve. Kdor prejme več kot petkratnik povprečne plače (trenutno bi to bilo 7760 evrov bruto), bi na mesec za zdravstvo dodatno prispeval 75 evrov. Trenutno je treba komercialnim zavarovalnicam za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačati kakih 28 evrov (evro več ali manj, odvisno od zavarovalnice).

Na ministrstvu za zdravje bodo tudi letos čakalne dobe skrajševali z dodatno finančno injekcijo. Za izvajanje dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov. Cilj je doseči, da do konca leta ne bo več pacientov z resnimi obolenji, ki na obravnavo čakajo nedopustno dolgo. Takšnih pacientov je danes več kot 40.000. V okviru programa bodo v specialističnih ambulantah letos plačani praktično vsi prvi pregledi in vse diagnostične preiskave. Plačati nameravajo tudi dodatne operacijske posege, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar. Na enak način je vlada ravnala že lani, ki je v drugi polovici leta za skrajševanje čakalnih vrst zagotovila dodatnih 7,9 milijona evra za izbrane zdravstvene storitve in dodaten denar za prve specialistične preglede.

Vsi otroci bodo zavarovani

Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju bodo sedanjih enajst različnih prispevnih stopenj (za zaposlene, upokojence, kmete, brezposelne ...) nadomestili s samo dvema. Za zaposlene bo prispevna stopnja ostala enako, kot je zdaj (13,45 odstotka), za upokojence, ki predstavljajo ne le veliko, ampak zdravstveno tudi najbolj tvegano skupino, pa se bo zvišala s sedanjih 5,95 na 6,56 odstotka. Ta znesek bo za upokojence, tako kot zdaj, plačevala država.

Ministrstvo bi omejilo tudi nabor statusov in oseb, ki so lahko zavarovane kot družinski člani. Zdaj, na primer, ni omejitve glede zavarovanja zakoncev kot družinskih članov, po novem pa bi bil zakonec ali partner lahko tako zavarovan le, če varuje predšolskega otroka, varuje in vzgaja invalidnega otroka ne glede na otrokovo starost, je brezposeln ali je nezmožen za delo. S temi omejitvami želijo na ministrstvu družinske člane spodbujati k ekonomski aktivnosti in neodvisnosti. Pomembna novost, ki jo prinaša reforma, je, da bodo morali biti obvezno zdravstveno zavarovani vsi otroci, ali kot družinski člani ali pa samostojno, če ne morejo biti zavarovani kot družinski člani.

Po letu dni v službo ali pa v pokoj

Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju uvaja tudi časovno omejitev trajanja bolniške. “Smo edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške,” je izpostavila ministrica. Po novem bi bolniška neprekinjeno lahko trajala največ eno leto, s prekinitvami pa največ 18 mesecev v dveh letih. Če bi bil zavarovanec po tem času še vedno nesposoben za delo, bi morali steči postopki za njegovo upokojitev.

Nadomestilo za odsotnost z dela zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali darovanja delov človeškega telesa bi znašalo 100 odstotkov zavarovančeve plače, za vse ostale primere pa 80 odstotkov.

V predlogu zakona je določeno tudi, koliko bi lahko znašalo najvišje in koliko najnižje nadomestilo za bolniško. Minimalni znesek nadomestila bi bil 80 odstotkov minimalne plače, maksimalni pa 2,5-kratnik povprečne plače v preteklem koledarskem letu.

Temeljni reformni zakon ne zmanjšuje košarice pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vse pravice bodo morale biti v celoti plačane iz obveznega zavarovanja.

Z vsemi ukrepi, ki so jih predvideli v zakonu, naj bi se v zdravstveno blagajno do leta 2022 nateklo dodatnih 300 milijonov evrov. Kolar Celarčeva se je včeraj pohvalila, da je predlog dobil podporo vrha koalicije. V koalicijskih strankah so si sicer vzeli še deset dni za podrobnejšo preučitev predstavljene vsebine.

Poslanec Desus, nekoč pa tudi zdravstveni minister Tomaž Gantar je po srečanju koalicije z ministrico Milojko Kolar Celarc povedal, da gredo nekatere rešitve zakona v pravo smer. Dokler v stranki ne bodo preučili vseh rešitev, še ni želel biti pretirano kritičen ali pretirano optimističen.

Novosti zdravstvene reforme

> Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in namesto njega uvedba nove solidarnostne dajatve.

> Omejitev trajanja bolniškega staleža ter določitev najnižjega in najvišjega nadomestila za bolniško odsotnost.

> Obvezno zdravstveno zavarovanje za vse otroke.

> Dve namesto enajstih prispevnih stopenj.

> Ohranitev sedanjega obsega košarice pravic.

JANA KREBELJ

---