Več denarja zdravstvu, tudi za Staro Goro

Prihodnje leto bo za zdravstvo namenjenih 166,5 milijona evrov, je po včerajšnji proračunski seji vlade dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je s proračunom zmerno zadovoljna. V prihodnjem letu bo 58 milijonov evrov več za zdravstvene storitve, želi pa si več denarja za naložbe.

LJUBLJANA > Vlada je sprejela izhodišča za pripravo sprememb proračuna 2018 in 2019. Premier Miro Cerar je zatrdil, da so vsi resorji dobili dovolj denarja za izvedbo ključnih projektov. Več denarja je namenjenega za zdravstvo, znanost, vojsko in policijo.

Glede zdravstva - skupaj mu bodo namenili 166,5 milijonov evrov - bo prihodnje leto v okviru proračuna namenjenih dodatnih 18 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob in za variabilno nagrajevanje zdravstvenega kadra. Poleg tega je zagotovljenih 40 milijonov evrov za prenos izdatkov, ki niso zdravstvene storitve, iz zdravstvene blagajne na državni proračun.

Tako bo po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc prihodnje leto skupaj namenjenih 58 milijonov evrov več za zdravstvene storitve in za skrajševanje čakalnih dob. Poleg tega so zagotovili denar za nadaljevanje naložb, predvsem za diagnostično-terapevtski servis v UKC Ljubljana oziroma novo urgenco in gradnjo oddelka za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora.

V prihodnjem tednu se bosta ministrici sestali še na temo reševanja finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je dejala, da zagovarja princip, po katerem se težave določijo, ovrednotijo in postopno rešujejo. “Ne morem zagovarjati tega, da se problemi, ki so se kopičili in prikrivali tudi po desetletje in več, predložijo v reševanje naenkrat,” je dejala in dodala, da upa, da bosta s Kolar Celarčevo našli ustrezno rešitev.

Kolar Celarčeva pa je pojasnila, da bo prihodnji teden v obravnavo vladi predložila analizo zdravstva po finančni krizi. Opozorila je, da so današnje finančne težave javnih zdravstvenih zavodov posledica neselektivnih varčevalnih ukrepov v času krize, tako nižanja cen zdravstvenih storitev kot tudi neplačevanja opravljenih storitev. Tako se danes v Sloveniji za zdravstvo na prebivalca glede na kupno moč porabi 700 evrov manj, kot je povprečje EU, je dodala.

Poudarila je, da se cel mandat ukvarjajo s tem, kako bi še privarčevali nekatera sredstva v zdravstvu. Pri tem je med drugim omenila pripravo standardov in normativov, skupna javna naročila, nižanje cen zdravil ...

A če ne bo dodatnih ukrepov, se lahko zgodi, da bo v javnih zdravstvenih zavodih ob koncu leta dodatnih 70 milijonov izgube ter tudi, da bo do 200 milijonov evrov neplačanih obveznosti. STA

---