Varuh opozarja, da mora država prevzeti odgovornost v primeru založenih oporok

Varuh človekovih pravic opozarja, da mora država prevzeti odgovornost v primeru založenih oporok, preveriti razloge, zaradi katerih je prišlo do tega, in ustrezno ukrepati. Primer pomeni slabo upravljanje organov države in za mnoge dediče kršitev načela pravičnosti, opozarja varuh, ki je vprašanja naslovil tudi na predsednika vrhovnega sodišča.

LJUBLJANA > O tem, da je prišlo do napak pri shranjevanju oporok na slovenskih sodiščih in da je bilo med pregledom na vseh okrajnih sodiščih najdenih skupno 945 nerazglašenih oporok, se je varuh človekovih pravic seznanil tudi iz poročanja nekaterih medijev.

Vrhovno sodišče je na današnji novinarski konferenci ponovno poudarilo, da so zaradi problematike nerazglašenih oporok zakonodajalca že pozvali k pripravi zakonskih podlag za sistemske izboljšave. Zdajšnja zakonodaja ima namreč glede shranjevanja oporok visoke elemente tveganja, je danes pojasnila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Na sodišču so danes poudarili, da od vseh oporok, ki jih sodišča hranijo, te številke predstavljajo manj kot en odstotek hranjenih oporok. Sodišče sicer nima zakonske podlage za samodejno ukrepanje in povrnitev škode, pač pa morajo to storiti stranke same. Po besedah Bettetove za zdaj ne razpolagajo s podatkom, da bi že bila vložena kakšna tožba za zapuščino, ki jo morajo najprej vložiti oškodovanci, ali odškodninska tožba zoper državo. Je pa treba na možnosti tožb računati, je dodala.

Zato so se pri varuhu že obrnili na predsednika Vrhovnega sodišča RS in zahtevali informacijo o razlogih za to, da se je na vseh okrajnih sodiščih opravil pregled hrambe oporok in kdo je tak pregled odredil. Zanima jih tudi, zakaj se oporoke v sodni hrambi niso našle pravočasno, so navedli v sporočilu za javnost.

Prav tako jih zanima, ali in kakšni ukrepi so bili v zvezi s tem sprejeti oziroma odrejeni, ali je bila ugotovljena odgovornost za tak položaj in kako bodo sodišča pristopila k njegovemu reševanju, da ne bodo (le) morebitni prizadeti posamezniki nosili bremena sprožanja novih postopkov zaradi uveljavljanja njihovih pravic v pravdi.

Usmerjanja oškodovancev zgolj na pravdanje na podlagi sedaj znanih podatkov pri varuhu ne štejejo za ustrezno rešitev, saj to po njihovem mnenju povsem spregleda, da so razlogi za zaplet na strani sodišč. Po njihovi oceni utegnejo novi sodni spori dodatno obremeniti sodni sistem, poleg tega pa ne krepijo zaupanja vanj in v državo.

Pri varuhu še opozarjajo, da se ljudje za zapis poslednje volje v oporoki in celo hrambo na sodišču odločajo iz posebnih razlogov, med drugim tudi zato, ker naj bi bila ta institucija zaupanja vredna, zato je nedopustno, da to po njihovi smrti ni bilo upoštevano. Poleg tega se sprašujejo, ali odškodnine lahko to sploh povrnejo.

"Država je dolžna prevzeti odgovornost za napake, če so jih povzročili njeni uslužbenci in ob tem tudi preveriti razloge, zaradi katerih je prišlo do neustreznega oziroma napačnega ravnanja ter na tej podlagi tudi ustrezno ukrepati," še opozarjajo pri varuhu človekovih pravic.

Pojasnili so še, da so se z enim od konkretnih primerov oziroma pobud v zvezi z oporoko tudi sami seznanili.

Na ministrstvu za pravosodje so potem, ko so problematiko v četrtek vnovič odprle Primorske novice, potrdili, da so bili s problematiko nerazglašenih oporok seznanjeni že pred časom. Kot so navedli, bodo počakali na poročilo ter celovit odgovor, ki so ga želeli.

Vrhovno sodišče sicer "v imenu celotnega sodstva iskreno obžaluje vse nepravilnosti, do katerih je prišlo pri poslovanju z deponiranimi sodnimi oporokami".

STA

---