V vrsti za pomoč ni nobene banke

Prihodnje leto bo zaživel sklad za reševanje bank, ki bo državi omogočil, da ji morebitne nove težave bank ne bo treba znova reševati neposredno iz proračuna. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je zagotovil, da na pomoč ne čaka nobena banka, in izrazil upanje, da tega sklada sploh ne bomo potrebovali.

LJUBLJANA > S tem je zavrnil namige, da je vlada s sprejemom zakona o organu in skladu za reševanje bank hitela zato, ker bo treba spet reševati novo banko, govorice pa so omenjale Gorenjsko banko in Deželno banko Slovenije.

"Zakon se bo po včerajšnji odločitvi državnega sveta, da nanj ne sprejme veta, uveljavil, z njim pa se vzpostavlja varovalka ob morebitnem vnovičnem reševanju v bančnem sistemu," je povedal na današnjem srečanju z novinarji.

Zelo kritičen je do gonje proti privatizaciji, ki je v zadnjem času v državi znova v ospredju. Po njegovih besedah se sedaj za privatizacijske procese v Sloveniji še zanimajo veliki investitorji. Vprašal pa se je, če bo kdo od teh, ki so strogo proti privatizaciji, za to, ko bodo interes za slovenske družbe kazali le še tuji skladi le s poštnimi nabiralniki, odgovarjal.

Pred državo in bančnim sistemom je še vedno izziv, kako poslovno in finančno prestrukturirati gospodarstvo, so še enkrat opozorili v centralni banki. Podatki o izvozu in predvsem občinskih investicijah, ki temeljijo na evropskem denarju, so lepi, a kreditna rast navkljub vsem ukrepom pada, so poudarili. Bankam in gospodarstvu je letos uspelo reprogramirati posojila in s tem za zdaj rešiti 30 velikih podjetij, še šest primerov je odprtih. Letos se bodo banke osredotočile na finančno prestrukturiranje srednjih in malih podjetij, medtem ko velike čaka poslovno prestrukturiranje. Če se to ne bo zgodilo, "bo v letih 2016 in 2017 sledila popolna razprodaja", je posvaril guverner.

Je pa priznal, da v Sloveniji glede tega, s kom naj se pogovarjajo zainteresirani vlagatelji, vlada zmešnjava. Ti se namreč obračajo tudi na Banko Slovenije, je dejal in povzel, da namreč ne vedo, s kom naj se na strani države sploh pogovarjajo - s finančnim ministrom ali s Slovenskim državnim holdingom.

V Banki Slovenije še vedno opozarjajo, da je v Sloveniji "veliko" bank in da bo za njihovo dolgoročno vzdržno delovanje pomembno, da se proces konsolidacije nadaljuje. Ob nacionalizaciji in evropskem soglasju za dodelitev državne pomoči bo prihodnje leto v znamenju povezovanja Abanke in Banke Celje. Centralni bankirji si takšnih procesov želijo še več, se pa zavedajo, da so ti odvisni od lastnikov.

Pri menjavi lastništva je v osredju zlasti cena. Guverner je zmrdovanje nad tem, koliko je država denimo vložila v Novo Kreditno banko Maribor, zdaj pa se kaže, da bi zanjo ob obljubljeni privatizaciji dobila 'drobiž', pokazal na najnovejši primer prodaje Hypove mreže v jugovzhodni Evropi, ki je bila v lasti avstrijske države. Ta je vanjo vložila 10 milijarde evrov, prodali pa so jo za minimalno nakupno ceno 50 milijonov evrov oz. do 200 milijonov evrov v odvisnosti od rezultatov letošnjega leta in leta 2015, je povedal.

Kot eno od stvari, ki se po nepotrebnem iz letošnjega leta prenašajo v prihodnje leto, je Jazbec izpostavil ustavno presojo razlastitve imetnikov podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah. To se je namreč z več vprašanji na to temo do dokončne odločitve obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu.

Če bi ustavno sodišče o tem odločilo, bi Banko Slovenije razbremenilo najrazličnejših pritiskov, je poudaril guverner in bil pomenljiv: V primeru letošnjih obremenitvenih testov bank iz območja evra se je Banko Slovenije obtoževalo, da ni ustrezno zastopala interesov Slovenije, medtem ko se ustavno sodišče samo ne more odločiti, kako bo ščitilo lastno ustavo.

STA

---