V štirih letih delovanja bo Teš 6 ustvaril 210 milijonov evrov izgube

Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo v prvih štirih letih obratovanja bloka 6 skupno ustvarila več kot 210 milijonov evrov izgube, kaže najnovejša različica investicijskega načrta, ki ga je HSE poslal vladi, danes poroča časnik Dnevnik. Med tveganji je tudi neizpolnjevanje zavez do države.

Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo v prvih štirih letih obratovanja bloka 6 skupno ustvarila več kot 210 milijonov evrov izgube. Foto: STA
Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo v prvih štirih letih obratovanja bloka 6 skupno ustvarila več kot 210 milijonov evrov izgube. Foto: STA

LJUBLJANA, ŠOŠTANJ > Dokument, skupno že šesta različica investicijskega programa za projekt Teš 6, ki ga je Holding Slovenske elektrarne (HSE) v začetku meseca poslal ministrstvu za infrastrukturo, razkriva potencialne nevarnosti, ki jih Teš 6 predstavlja za HSE in državo.

Izgubo bo moral pokrivati HSE

Kot "zelo visoko" tveganje so po navedbah časnika označeni zaprtje finančne konstrukcije, neizpolnjevanje zavez do države, ki je Tešu odobrila 440 milijonov evrov poroštev, in nedoseganje načrtovane cene premoga. Slednja po novem programu znaša 2,75 evra na gigajoul, v Tešu in Premogovniku Velenje pa so ob odobritvi poroštva obljubili ceno 2,25 evra na gigajoul.

Največji razlog za skrb so po navedbah časnika podatki o ekonomiki projekta. Lastna cena proizvedene električne energije iz novega bloka bo skupaj s stroški CO2 znašala skoraj 75 evrov na megavatno uro, kar je skoraj dvakrat več od trenutne tržne cene. Akumulirana izguba elektrarne bo samo med letoma 2015 in 2018 znašala več kot 210 milijonov evrov. Pokrivati pa jo bo moral HSE, ki bo v prihodnjih mesecih izdal za 300 milijonov evrov obveznic, navaja Dnevnik.

Po zadnjem investicijskem načrtu naj bi Teš prvič pozitivno posloval leta 2020, ko naj bi tržne cene električne energije presegle 60 evrov na megavatno uro. Do takrat bo HSE z dobički, ki jih bo ustvarjal na račun proizvodnje električne energije iz Dravskih elektrarn in trgovanja, vračal tudi posojila mednarodnim bankam, ki jih je najel Teš. Generalni direktor HSE Blaž Košorok je za časnik dejal, da se bodo morali v skupini HSE prilagoditi novim razmeram, krepko znižati stroške in poiskati notranje sinergije.

Cena utegne biti še višja

Končna cena projekta je postavljena pri 1,428 milijarde evrov, kar je 126 milijonov evrov več kot v prejšnjem investicijskem načrtu iz leta 2013. A še vedno obstaja možnost, da bo ta uradno še višja, saj ni vštet potencialni strošek vgradnje naprave za čiščenje dušikovih oksidov na bloku 5, ki bi Teš stala dodatnih 20 milijonov evrov, piše Dnevnik in dodaja, da v Šoštanju trdijo, da te ne bodo potrebovali, saj bodo okoljskim zahtevam raje prilagodili režim obratovanja tega bloka.

Nova uradna cena je za 126 milijonov evrov višja kot v prejšnjem investicijskem načrtu iz leta 2013. V dveh letih so se podražile vse ključne postavke projekta. Najbolj vrednost in montaža tehnološke opreme, ki jo je dobavil Alstom. Temu bodo dodatni aneksi, začasni suspenzi del in večja potreba Teša po rezervnih delih prinesli dodatnih 65 milijonov evrov, skupaj skoraj 1,2 milijarde evrov.

Novih 12 milijonov evrov so k ceni prispevala tudi dodatna in nepredvidena gradbena dela, šest milijonov evrov stroškov investitorja (gre za inženirske študije in elaborate), za 42 milijonov evrov so višji stroški financiranja (skupaj 125 milijonov evrov), ki so bili v prejšnjem načrtu zajeti v redno poslovanje Teša, piše časnik.

STA


Najbolj brano