V smeti gre 82 kilogramov hrane na prebivalca

Pretirano oglaševanje privede do večje potrošnje in do viška zavržene hrane, je na današnji okrogli mizi Društva Ekologi brez meja poudaril biotehnolog Peter Raspor z Univerze na Primorskem. Rešitev vidi v prehodu v družbo ponovne uporabe.

V Sloveniji se letno zavrže   82 kilogramov  hrane na prebivalca Foto: Leo Caharija
V Sloveniji se letno zavrže 82 kilogramov hrane na prebivalca Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Društvo Ekologi brez meja je danes v okviru sejma Narava - zdravje pripravilo okroglo mizo o potrebah nacionalne platforme zaSlovenijo brez zavržene hrane.

Peter Raspor je pojasnil, da smo linearna družba. Najprej je pridobivanje dobrin, sledi proizvodnja, nato potrošnja in na koncu nastane odpadek. V nekem trenutku v to vstopa oglaševanje, ki poveča pritisk na potrošnjo, ta na proizvodnjo, slednja pa na pridobivanje. Zaradi oglaševanja prihaja do prevelike potrošnje in tako nastaja višek odpadkov.

Hrana je postala potrošniško blago

Po mnenju Rasporja je rešitev v tem, da iz linearne družbe preidemo v družbo ponovne uporabe. Treba je začeti razmišljati o recikliranju. Izzivi za prihodnost so tako iskanje rešitev za zmanjšanje zavržene hrane na globalnem in lokalnem nivoju.

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Branko Ravnik se je strinjal, da so se potrošniške navade spremenile in je hrana postala potrošniško blago. To povzroča masovno proizvodnjo hrane, predvsem v tujini in daljše logistične poti izdelka do slovenskih miz.

Kot je poudaril, vidi rešitev v lokalni pridelavi in potrošnji. Pri tem je pomembno osveščanje, da cilj niso popolni izdelki z dolgim rokom uporabe, ampak izdelki netipičnega videza, ki so naredili tudi krajšo pot do potrošnika.

S tem se po mnenju direktorja KGZS zmanjša tveganje in je tako možno kupiti ustrezno pridelano hrano. Lokalna proizvodnja pa lahko gre v korak s potrošnjo, je dodal Ravnik.

Neživljenjski zakoni

Albin Keuc z Društva ekologi brez meja je poudaril, da Nacionalna platforma za Slovenijo brez zavržene hrane predpostavlja sodelovanje v živilsko predelovalni industriji, kjer je potrebna poštena igra. Vsak Slovenec na leto zavrže 82 kilogramov hrane, zato je cilj platforme, da bi do leta 2025 zmanjšali odpadke hrane za 50 odstotkov.

Župan Vrhnike Stojan Jakin je glede vloge lokalne skupnosti pri omejevanju zavržene hrane povedal, “da smo v Sloveniji na področju okolja hendikepirani”. Preveč je zakonov, ki jih je težko implementirati, saj so neživljenjski, meni Jakin.

Prepričan je, da bi k zmanjšanju odpadkov pripomoglo predvsem osveščanje ljudi, in sicer že majhnih otrok, kako zdravo živeti. Poleg tega je nujno vzpostaviti red na področju oglaševanja, je sklenil Jakin.

STA


Najbolj brano