V reformi je še nekaj vprašajev

V zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je temeljni kamen napovedane zdravstvene reforme, še ni dorečeno, kako se bo ukinilo in s čim nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Gre šele za izhodišča in možnosti, ki so znane že leta, so bili včeraj nekoliko razočarani v SD in Desus. Ministrstvo naj bi včeraj predstavilo različice, pravo pa izbralo do konca prihodnjega tedna.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Foto: STA
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Foto: STA

LJUBLJANA > V koalicijskih partnericah SD in Desus so pričakovali, da jim bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc včeraj že predstavila zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, a prinesla naj bi jim le izhodišča, napisana na nekaj straneh. “Nič takega se ni zgodilo, da bo jutri kaj boljše,” je po sestanku z ministrico dejal vodja poslancev SD Matjaž Han.

Pričakovali so več

Manjkale so mu zlasti številke o tem, kako po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja povečati količino denarja v zdravstveni blagajni. “Sem eden od poslancev in eden od vodij poslanskih skupin, ki se trudimo, da ne bomo zavirali tam, kjer ni treba. A moramo dobiti nekaj na mizo, potrebujemo številke,” je poudaril Han. Veliko večja pričakovanja je imel tudi Tomaž Gantar, podpredsednik Desus. Včeraj predstavljena izhodišča po Gantarjevi oceni puščajo več vprašanj kot odgovorov. “Strinjamo se, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ne vemo pa, kako se bo pokrival finančni izpad, do katerega bo ob takšni ukinitvi prišlo. Če nimamo rešitve na mizi, izračunov, potem je zelo težko govoriti zelo vsebinsko, kakšne bodo finančne rešitve,” je povedal po sestanku.

Členi zakona so še odprti

Na ministrstvu naj bi zakon pripravili, v delu, ki se nanaša na financiranje, preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in košarice pravic, pa pustili odprtih več scenarijev. Najprimernejšega oziroma kombinacijo najprimernejših naj bi izbrali prihodnji teden.

Za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo več možnosti. Ena je, denimo, preoblikovanje zavarovanja v dajatev, ki bi predstavljala določen odstotek vseh bruto dohodkov posameznika (ne le plače, kot to velja sedaj, pač pa tudi dividend in drugih prihodkov). Druga možnost je, da bi bila višina nove dajatve določena po dohodkovnih razredih.

Med odprtimi vprašanji naj bi bilo še, katere stroške bodo iz zdravstvene blagajne prenašali nazaj na financiranje iz proračuna. Odprto naj bi bilo vprašanje izenačevanja prispevnih stopenj, saj imamo zdaj enajst različnih stopenj, katerih plačilo variira od 50 do 208 evrov. Še vedno naj bi bili odprti tudi pogovori o košarici pravic. Košarica naj bi ostala univerzalna in v čim večjem obsegu, a vseeno naj bi bile iz nje izločene določene pravice, ki naj ne bi pomenile veliko za zdravje.

Končne rešitve naj bi, še preden bo šel zakon v javno razpravo, določila koalicija. Če bo šlo vse gladko, bi šel zakon lahko v javno razpravo okoli novega leta.

Med “nujno” in “hitro” bi vrinili še “zelo hitro”
Predvidoma prihodnji teden bo šla v javno obravnavo novela zakona o pacientovih pravicah. Ta med drugim določa še eno, četrto stopnjo nujnosti pri napotitvah k specialistu. To bi bila stopnja “zelo hitro”, ki bi pomenila, da mora specialist pacienta pregledati v 14 dneh. Pokazalo se je namreč, da je med stopnjo nujno (pregled v 24 urah) in hitro (pregled v treh mesecih) prevelik razkorak.

Zakon o zdravstveni dejavnosti na vlado

Včeraj je ministrica koaliciji predstavila tudi druge zakone, ki so del reforme. Predstavila jim je zamisel, da bi predrugačili sistem vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov. Zdaj javne zavode bi spremenili v zavode z omejeno odgovornostjo, kjer bi direktorja imenoval nadzorni svet. To je šele zamisel, glede katere se mora ministrica zdaj pogovoriti z ministrstvom za javno upravo.

Ponovno so se pogovarjali tudi o zakonu o zdravstveni dejavnosti. Zakon, ki omejuje trajanje koncesij in delo zdravnikov zunaj javnih zdravstvenih zavodov, kjer so zaposleni, ostaja neusklajen z zdravniškimi organizacijami. Ministrstvo naj bi ta zakon še ta mesec poslalo v odločanje vladi.

JANA KREBELJ


Najbolj brano