Občine grozijo z ustavno presojo

Občine napovedujejo, da bodo iskale pravico na ustavnem sodišču, če bo ministrstvo za finance samovoljno znižalo povprečnino in ukinilo državno sofinanciranje občinskih investicij.

Občine bodo iskale pravico na ustavnem sodišču, če jim bodo znižali povprečnino, so odločeni v predsedstvu Skupnosti občin Slovenije.
Občine bodo iskale pravico na ustavnem sodišču, če jim bodo znižali povprečnino, so odločeni v predsedstvu Skupnosti občin Slovenije.  

LJUBLJANA >Če bo vlada samovoljno vztrajala pri znižanju povprečnine na 494 evrov, bodo v Skupnosti občin Slovenije (SOS) sprožili ustavno presojo. “Gre za kršitev zakona o financiranju občin, po katerem je vlada dolžna usklajevati povprečnine glede na rast stroškov. Že v osnovi bi morala biti povprečnina bistveno višja kot sedaj. Država prelaga svoje obveznosti na občine, hkrati pa zmanjšuje sredstva in zmanjšuje kakovost življenja občanov,” grožnjo z ustavno presojo utemeljuje predsednik SOS, murskosoboški župan Aleksander Jevšek.

Namesto izračunov barantanje

Čas za dogovor med občinami in vlado o tem, kako privarčevati pri izdatkih za občine, se izteka, saj bo parlament predvidoma januarja sprejemal rebalans proračuna, v katerem bo zajeto tudi to varčevanje. Ministrstvo za finance je v interventnem zakonu pripravilo seznam ukrepov, s katerimi naj bi država občinam znižala občinske izdatke, v zameno pa dobila soglasje občin za znižanje povprečnine na 494 evrov na občana.

Ta povprečnina je prenizka in narejena na pamet, so poudarjali župani na seji predsedstva SOS. Za zneskom 494 evrov na prebivalca ne stojijo natančni izračuni, koliko denarja potrebujejo občine za plačilo vsega, kar jim je z zakoni naložila država, pač pa barantanje, pravi župan Miklavža in eden od pogajalcev na strani SOS Leopold Kremžar. Cilj ministrstva je privarčevati znesek, ki manjka v državnem proračunu, ne glede na posledice za občine in občane.

Bitka občin za primerno visoke povprečnine ni bitka za privilegije občinskih veljakov, ampak za ohranitev standarda ljudi. Občine lahko varčujejo le pri nujnih naložbah, kot so vodovodi in kanalizacije, katerih gradnjo zahteva tudi EU, ali pa zarežejo v izdatke za občane, pravi Kremžar: “Lahko zarežemo v subvencioniranje stanarin, plačevanje ljudem, ki so v domovih, plačevanje zdravstvenega zavarovanja za brezposelne ...”

Zaviranje naložb

Stališče obeh reprezentativnih združenj občin - poleg SOS še Združenja občin Slovenije (ZOS) - je enako: povprečnina naj v letu 2015 znaša 536 evrov, zniža pa se lahko le za toliko, kot bo ministrstvo za finance razbremenilo občine. Predsednik ZOS, župan Pivke Robert Smrdelj je o možnostih za sklenitev dogovora z ministrstvom dokaj optimističen. Pričakuje, da bodo na skupnih sestankih, ki bodo v petek in ponedeljek, vendarle realno ocenili, kolikšen je učinek interventnega zakona in za koliko si lahko pridejo naproti. Občutek ima, da ministrstvo v pogajanjih ni brez posluha.

Smrdelj pa je zelo odločen, ko nasprotuje ukinitvi državnega sofinanciranja občinskih investicij, kot to predlaga finančno ministrstvo. “Indeks razvojne ogroženosti občin določa delež sofinanciranja investicij, kar pomeni, da največ sofinanciranja investicij dobijo najšibkejše občine. Nekorektno je, da zaradi varčevanja udarimo najprej po najšibkejših. Če se bodo dotaknili tega, bo sledila ustavna presoja. Po preverjanju z ustavnimi pravniki vemo, da jo bomo dobili,” pravi Smrdelj.

Ministrstvo občinam namesto sofinanciranja investicij ponuja možnost dodatnega zadolževanja. Siliti občine v dodatno zadolževanje, je nesprejemljivo, pravi Jevšek. “Glede na finančno perspektivo 2014-2020 in na napovedi Junckerja o dodatnih sredstvih, bi bilo potrebno narediti ravno obratno: občine spodbujati za koriščenje evropskih sredstev in jim pri tem pomagati” pravi. Tudi v SOS bi morebitno ukinitev sofinanciranja predali v roke ustavnim sodnikom.

JANA KREBELJ


Najbolj brano