V predora bodo vrgli milijon in pol

Za nove luči, svetleče table, kable, telefone, gasilnike in vse, kar sodi zraven, bo Dars v primorska avtocestna predora Dekani in Kastelec vložil dober milijon in pol evrov. Samo za nove rdeče in bele led lučke bodo ošteli več kot četrt milijona evrov. Astronomsko naložbo na Darsu utemeljujejo z zahtevami evropske direktive o predorih. V predoru Dekani in pod viaduktom Črni Kal medtem tik pred iztekom desetletne garancije odkrivajo in krpajo razpoke.

Odpri galerijo

DEKANI > Pred dvema tednoma so gradbinci začeli pregledovati in popravljati napake v predoru Dekani tik pred iztekom desetletne garancijske dobe. Gre predvsem za razpoke betonskega oboka, pločnikov, robnikov in betonske ceste. Po doslej opravljenem delu je videti, da je razpok na oboku precej. Vsako potem očistijo, zalijejo z betonom, zgladijo in premažejo s posebno snovjo. Dela v smeri proti Kozini naj bi končali konec meseca, se nato preselili v cev proti Kopru in tam končali popravila pred božičem, predora Kastelec pa se bodo lotili šele spomladi.

Na Darsu zagotavljajo, da bodo napake, ki jih ugotavljajo ob garancijskem pregledu predorov in viaduktov, kljub propadu glavnih izvajalcev (SCT in Primorja) odpravljene na stroške gradbincev. “Skladno z obvestili stečajnih upraviteljev dela zanje namreč izvajajo druga gradbena podjetja. V nasprotnem primeru bi unovčili bančne garancije,” trdijo na Darsu.

Dars je načrtovani pregled izkoristil še za nadgradnjo elektro-strojne opreme v obeh predorih, ki naj bi bila po njihovih trditvah potrebna zaradi zahtev evropske direktive o minimalnih varnostnih zahtevah za evropske predore. Mimogrede, direktiva je bila sprejeta daljnega aprila 2004, natanko sedem mesecev pred odprtjem obeh predorov pred desetimi leti.

Bodo avstrijske lučke boljše?

V okviru prilagajanja “najsodobnejšim” evropskim zahtevam bodo pred ali v odstavne niše postavili ali zamenjali več napisov, luči in svetlobnih znakov, na vhodu v predora bodo postavili štiri kamere z merilniki in prikazovalniki hitrosti ter omarice z gasilniki, zamenjali table in svetlobne znake za smeri bežanja, z led lučkami označili povezovalne poti med cevema predora, nadgradili nadzorno-krmilni sistem in zamenjali aparate za klic v sili. Dosedanji namreč niso imeli slušalk in prek njih zaradi hrupa v predoru ni bilo slišati skoraj nič, na novih s slušalko pa naj bi se klicatelja bolje slišalo.

V okviru nadgradnje predorov bodo zamenjali tudi pokvarjene rdeče in bele led lučke ob robovih pločnikov. Te so se po desetih letih pokvarile zaradi vlage, soli in korozije kovinskega ohišja (ki ga je pred desetimi leti zahteval prav Dars), sicer pa je bila njihova življenjska doba le sedem let. Novih 770 lučk bodo varovala plastična ohišja, avstrijski proizvajalec Swarefleks pa zanje jamči 100.000 ur (dobrih enajst let in pol) delovanja. Ob lučkah bodo zamenjali tudi vse kable in krmiljenje. Samo nove led lučke bodo Dars stale 278.000 evrov, celotna nadgradnja štirih predorskih cevi pa kar dober milijon in pol evrov.

Zaradi del je predor Dekani proti Kozini že od 7. novembra ob delavnikih zaprt od osmih zvečer do petih zjutraj, ob vikendih pa od petka od osmih zvečer do ponedeljka do petih zjutraj. Čez teden dni naj bi se gradbinci preselili v cev proti Kopru, kjer bo veljal enak režim.

Saj bi bankrotirali ...

Na vprašanje, zakaj Darsovi vzdrževalci led lučk preprosto ne zamenjajo sami, so nam spomladi z Darsa odgovorili, da so to počeli nekaj časa, a ker jih je preveč, so se odločili, da bodo zamenjali vse. Na vprašanje, zakaj pa je sploh potrebno takšno zapravljanje za nekaj novih luči in gasilnikov, na Darsu trdijo, da jih k temu sili omenjenega evropska uredba.

Po naših podatkih se v Italiji, denimo, takšnih uredb držijo le v novih predorih, ki jih načrtujejo in gradijo po začetku veljavnosti določenih predpisov, novim standardom pa ne prilagajajo številnih starih predorov. “Saj niso zmešani. Kam bi pa prišli? Saj bi bankrotirali, če bi šli vse stare popravljat,” nam je dejal eden od poznavalcev cestne infrastrukture v Italiji.

V Sloveniji si z denarjem Evropske komisije, ki sofinancira vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), lahko pomagamo le na avtocestah od Gradca prek Maribora proti Zagrebu in na tistih od Trsta ali Kopra do Ljubljane in Maribora. Za vse ostale je ta denar nedosegljiv.

Burja piha na napačnem kraju

Pristojne na Darsu smo tudi vprašali, zakaj raje kot protihrupne ograje od Vrhnike do Ljubljane ne zgradijo za promet bolj potrebnih protivetrnih ograj na Rebrnicah. Odgovorili so nam, da so 85 odstotkov denarja za protihrupne ograje dobili iz kohezijskega sklada Evropske unije in ga zato ne morejo porabiti za druge projekte.

Dars je za dokončanje obnove nadvoza pri Postojni lani porabil skoraj 400.000 evrov, za obnovo ceste in polaganje optičnega kabla med razcepom Gabrk in Kozino pa kar 5,8 milijona evrov. Letos je za zloglasno obnovo ceste in viadukta pri Uncu odštel 2,7 milijona, za obnovo ceste pri Sežani 1,8 milijona, za obnovo ceste in razsvetljave pri Slavčku v Kopru pa skoraj 1,5 milijona evrov. Poleg tega je letos končal še nadgradnjo opreme in luči v šestih predorih (4,3 milijona), 1,3 milijona je porabil za razsvetljavo razcepa Kozarje in kar pet milijonov evrov in pol za obnovo prezračevanja v predoru Karavanke. Vsa letošnja obnovitvena dela so vredna skoraj 20 milijonov, investicijska pa skoraj 14 milijonov evrov.

“Projekt gradnje protivetrnih ograj pa za omenjena sredstva ni mogel konkurirati, saj so ograje predvidene na odseku, ki ni vključeno v evropsko TEN-T omrežje,” so nas še podučili z Darsa. Povedano preprosto: za evropske in naše birokrate burja piha na napačnem kraju. So pa na Darsu pojasnili, da protihrupne ograje med Vrhniko in Ljubljano gradijo na takšen način, da bodo lahko tam nekoč zgradili še tretji pas avtoceste. Seveda če in ko se bodo za to odločili politiki.

DANIJEL CEK

---