Parlamentarni odbori o begunski krizi v Sloveniji, v Nemčiji vse bolj napeto

Pred pričakovanim drugim valom beguncev so se z aktualnimi razmerami v Sloveniji in sosednjih državah seznanili trije parlamentarni odbori, ki so izpostavili več vidikov krize. Poslance med drugim skrbi, kaj bo storila Slovenija, če se bodo v Nemčiji, kjer je zaradi beguncev vse več napetosti in že zaostrujejo pogoje, odločili zapreti mejo.

Notranja ministrica Vesna Gjörköš Žnidar Foto: STA
Notranja ministrica Vesna Gjörköš Žnidar Foto: STA

LJUBLJANA, BERLIN > Notranja ministrica Vesna Gjörköš Žnidar je na skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo politiko, notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter za zadeve EU pojasnila, da so v zvezi z begunsko krizo razmere v Sloveniji trenutno obvladljive in da policija ustrezno varuje meje. Zagotovila je, da so slovenske oblasti pozorne na dogajanje v regiji oz. na morebitno preusmeritev begunskega toka proti Sloveniji.

Več poslancev je v razpravi opozorilo, da je v begunski krizi odpovedal schengenski sistem, ker države ne spoštujejo pravil. Gjörköš Žnidarjeva se je strinjala s poslanci, da mora solidarnost med članicami unije vključevati spoštovanje pravil. Po njenih besedah Slovenija spoštuje pravila in pričakuje, da bodo tudi ostale države zagotovile ustrezen nadzor in spoštovale zakonodajo.

Na vprašanja o pripravah na drugi val beguncev je ministrica pojasnila, da Slovenija pripravlja kapacitete za morebiten prihod do 10.000 oseb. Številčni obseg in poti migracij je sicer po besedah ministrice težko napovedati, zato se država pripravlja na več scenarijev.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa je glede priprav na nov begunski val povedal, da je po najnovejših podatkih za morebiten prihod prebežnikov pripravljenih 7300 postelj, kar je še pod ciljem.

Država ima po njegovih besedah pripravljeno tudi tako imenovano varianto C za primer, ko bo število beguncev preseglo 10.000, kar je zelo verjeten scenarij, če bo Madžarska uresničila napovedi o zaprtju meje s Hrvaško. Ta stopnja krize bo po besedah Šefica že vplivala na normalno delo in življenje v državi.

Za primer 4. stopnje krize, ko bi večje število beguncev moralo ostati v Sloveniji, denimo v primeru, da bi Avstrija in Nemčija zaradi navala prebežnikov zaprli meje, pa še delajo analize in preučujejo ustrezne objekte, je poslancem, ki jih je to skrbelo, pojasnil Šefic.

Tako kot se Slovenija, ki je v trenutni krizi predvsem tranzitna država, boji, da bi zaradi vala beguncev zaprli mejo Nemčija in Avstrija, se na Dunaju bojijo zaprtja avstrijsko-nemške meje. Avstrijski kancler Werner Faymann je priznal, da bi poostritev nadzora na avstrijsko-nemški meji lahko pripeljala do zastajanja beguncev v Avstriji, zaradi česar bi ta država imela težave.

Po kanclerjevih besedah je v Avstrijo septembra prišlo 167.000 beguncev, med njimi jih je več kot 90 odstotkov odpotovalo naprej v Nemčijo in Skandinavijo.

Nemčija je za številne prebežnike končni cilj odisejade po Evropi. Od 5. do 27. septembra naj bi jih v državi zabeležili rekordnih 230.000, samo na Bavarskem od začetka meseca že skoraj 170.000.

Nemški mediji medtem poročajo o vse pogostejšem nasilju med migranti. Uradnih statistik sicer ni, a humanitarne organizacije, socialni delavci in prostovoljci se strinjajo, da etnične, socialne, kulturne in verske napetosti v prenapolnjenih begunskih centrih nevarno naraščajo.

V stroki in politiki se je spričo vsega tega razvila debata, kako tovrstne incidente preprečiti. Med drugim padajo predlogi o ločevanju prišlekov po religiji, poreklu in jeziku kot vsaj začasni rešitvi, s katero pa se mnogi ne strinjajo.

Berlin spričo velikega števila prebežnikov medtem zaostruje pogoje za begunce. Nemška vlada bo v bundestag vložila predlog zakonodaje, ki naj bi pospešila obravnavo prošenj za azil, vračanje tistih, ki jim je azil zavrnjen, nazaj v njihove domovine ter tudi gradnjo nastanitvenih kapacitet za begunce.

Spodnji dom nemškega parlamenta, bundestag, bo o novi zakonodaji razpravljal že v četrtek, bundesrat sredi oktobra. Cilj je, da bi bila uveljavljena že v začetku novembra.

Čeprav so oči Evrope v zadnjem času uprte predvsem v tako imenovano balkansko pot, po kateri v unijo pride tudi do 10.000 beguncev dnevno, prebežniki še naprej prihajajo tudi po tako imenovani sredozemski poti. Kot so sporočili Združeni narodi, je Sredozemsko morje letos prečkalo več kot pol milijona migrantov in beguncev, med njimi 54 odstotkov Sircev.

Največ jih je prispelo v Grčijo, in sicer 383.000, sledi Italija, kamor je prek morja prispelo 129.000 ljudi. V tem obdobju je na nevarni poti čez Sredozemsko morje umrlo oziroma izginilo okoli 2980 ljudi.

EU je zato v ponedeljek napovedala začetek druge faze operacije proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju (EUNAVFOR Med). Operacijo so obenem preimenovali v operacijo Sophia, in sicer po somalijski deklici, ki se je rodila na ladji operacije EUNAVFOR Med.

STA


Najbolj brano