V neprebojnih jopičih in čeladah ter s solzami v očeh

V zadnjih devetih dneh je v Slovenijo prišlo več kot 66.600 prebežnikov. Izčrpanost in dehidracijo jim lajšajo reševalci, pripadniki civilne zaščite in več kot 800 prostovoljcev Rdečega križa, o čemer se je včeraj na lastne oči prepričala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Pri obravnavi beguncev pa so nepogrešljivi tudi vojaki in policisti posebne policijske enote. Prav ti so prisotni že od vsega začetka, ko drugih še ni bilo.

BREŽICE > Po dostopnih podatkih je na terenu več kot 1500 pripadnikov Slovenske vojske (718 jih pomaga policistom, ostali civilni zaščiti). Glavni prizorišči ostajata Šentilj ob meji z Avstrijo in Brežice blizu meje s Hrvaško. Na Šentilju je videti tudi policiste mariborske policijske uprave, v zbirnem centru v Rigoncah ter bližnjih sprejemnih centrih v Brežicah in Dobovi pa 60 policistov koprske policijske uprave.

Kako gledati otroke v ogradah in ostati brezbrižen?

Posebno policijsko enoto, ki jo sestavljajo policisti več policijskih postaj, skličejo za naloge, pri katerih redne policijske enote ne morejo ustrezno ukrepati. Čeprav so dodatno usposobljeni za opravljanje težjih in zahtevnejših nalog in razpolagajo z dodatno zaščitno opremo, okoliščin, ki jim je v teh dneh priča Slovenija, niso vajeni. Policisti koprske policijske uprave so domove zapustili v noči na ponedeljek in noč zatem prišli na brežiško območje.

Do včerajšnjega dne, ko so končno dobili prost dan, so delali v 12-urnih izmenah. Skupaj s prevozom iz novomeške vojašnice, kjer so spali, so bili na nogah najmanj 14 ur. Veliko so imeli tudi podaljšanih urnikov, saj množice približno 1500 beguncev v našo državo vstopajo nenapovedano in v različnih časovnih razmakih. Med begunci je veliko otrok. Begunske družine jih imajo tudi po šest do osem, starostne razlike med njimi so majhne; najmlajši komaj racajo, so še v plenicah ali pa se rodijo prav med potjo.

V Slovenijo je po ocenah ministrstva za notranje zadeve včeraj do polnoči prišlo 15.000 migrantov. To je številka, ki je ne more prenesti nobena država, so zvečer opozarjali na ministrstvu. Do 18. ure so sosedje z avtobusi do meje v Gruškovju in Zavrču pripeljali tisoč ljudi, do meje pri Rigoncah pa je do takrat pripeljalo pet vlakov. Skupno je torej do takrat prišlo 9000 ljudi, pričakovati pa je bilo še nove vlake. V sprejemnih centrih v bližnji Dobovi in osem kilometrov oddaljenih Brežicah je popoldne na prevoz do namestitvenih centrov v notranjosti države čakalo 11.000 tujcev. Do popoldneva je na obeh prehodih Slovenijo zapustilo nekaj manj kot 6000 oseb, še 600 pa jih je posebni vlak iz Dobove v Avstrijo odpeljal prek Jesenic. Po do včeraj obdelanih podatkih je 55 odstotkov migrantov prišlo iz Sirije, 24 odstotkov iz Afganistana, 13 odstotkov pa iz Iraka. JK

“Prizore z nebogljenimi otroki, zaprtimi v ogradah, kjer čakajo na prevoz do Šentilja, je najteže prenašati. Vidimo pa tudi izgubljene jokajoče otroke, premajhne, da bi nam povedali svoje ime. Kako naj jim pomagamo? Takrat gre še nam na jok,” pravi pripadnik posebne policijske enote, ki ne želi biti imenovan. Prostovoljke navajajo izčrpanost, podhranjenost, premraženost, žulje, drisko in vročino. Ministrica Milojka Kolar Celarc je omenila primere garij in hepatitisa. Odkrili so tudi bolnike s tuberkulozo.

“Ko se begunci sredi noči podajo na triurno hojo po temi, blatu in mrazu - od zbirnega centra v Rigoncah do nastanitvenega centra v Brežicah, so na nogah tudi majhni otroci, stari dve leti ali manj,” pojasnjujejo policisti, pogosto tudi sami utrujeni, neprespani, deležni skromnih obrokov hrane in pomanjkljive zaščitne opreme. Ob pogledu na begunske otroke se spomnijo svojih družin. Pogrešajo jih. “Obdobje begunskega vala je fizično in psihično naporno tudi za policiste, pripadnike civilne zaščite, vojake, prostovoljce in ostale. Ni se preprosto vsak dan srečevati z nesrečami in trpljenjem ljudi,” poudarja psiholog Peter Umek.

Ne gre za filmske prizore o drugi svetovni vojni

Vpleteni priznavajo, da se težko znebijo občutka, da gledajo filme o drugi svetovni vojni in prizore o razvrščanju ljudi v koncentracijska taborišča. Begunce v zbirnem centru popišejo in nahranijo, potem jih napotijo v ograde. Nekateri skušajo zbežati, policisti morajo biti vseskozi na preži. Posamezniki se tudi prerivajo in povzročajo težave, največkrat Afganistanci in Somalci. Z drugimi begunci težje shajajo. Sirci so načeloma mirnejši, češ, tu jim sploh ni hudo; doma so morali bežati pred tanki in bombami. Počutijo se varne. Večina jih ne govori angleško, prostovoljcem in članom civilne zaščite sta v veliko pomoč sirska prevajalca.

So za pomoč v Sloveniji hvaležni? “Večina jih je, se pa v množicah najdejo tudi takšni, ki kruh izdolbejo, pojedo sredico in skorjo uporabijo namesto pepelnika. Med begunci iz Sirije, Iraka in Afganistana je najti že omenjene Somalce, pa Albance, prebivalce Kosova, Srbe in Bošnjake, ki skušajo doseči Evropo, med njimi so lahko tudi kriminalne združbe,” odgovarja naš sogovornik.

O razmerah v svoji novi službi pravi še, da so posebno poglavje higienske razmere v novomeški vojašnici. V njej je nastanjenih 60 policistov, na voljo imajo le štiri straniščne školjke in prav toliko tušev.

MIRJANA CERIN

---