Plača direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev višja od plače predsednika vlade

Računsko sodišče je na podlagi opravljene revizije za leti 2012 in 2013 ocenilo, da ureditev financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov v pretežnem delu ni zagotavljala učinkovitega sistema financiranja in delovanja. Od vlade zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedene popravljalne ukrepe.

LJUBLJANA > “S tem poročilom imata vlada in ministrstvo za javno upravo dovolj argumentov za poseg na to področje oziroma za reformo javne uprave in sistemsko ureditev področja,” je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Ob tem je napovedal nadaljnje revidiranje tistih agencij oz. skladov, kjer so opazili večja odstopanja.

Sodišče je v tej reviziji kot revidirance določilo vlado, ki v imenu države izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja, ter osem ministrstev, ki so bila pristojna za nadzor nad delom in poslovanjem javnih agencij in javnih skladov. Ker se je nadzor pokazal za pomanjkljivega, je revidirancema podalo vrsto priporočil za učinkovitejšo ureditev sistema.

Odpravnina do višine 24 plač

V poročilu navaja, da je konec leta 2013 delovalo 15 javnih agencij in osem javnih skladov. Njihovo število se je spreminjalo, saj je v tem času neprestano prihajalo do sprememb. Pri tem za nekatere ni bilo jasno, v kateri od pravnoorganizacijskih oblik naj bi delovali.

Kot izpostavlja, krovna zakona za nekatere javne agencije in javne sklade ne veljata v celoti, izjeme so omogočili tudi številni področni predpisi. Sodišče je tako pod drobnogled denimo vzelo pogodbe direktorjev v agencijah in skladih ter ugotovilo, da jih veliko odstopa od splošnih pravilih in praks, ki veljajo v javni upravi oziroma ožji državi.

“V nekaterih so opredeljene pravice, do katerih direktorji v skladu s predpisi niso upravičeni. Na primer zaposlitev za nedoločen čas po preteku mandata, odpravnina, celo do višine 24 plač pri agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, nadomestilo zaradi konkurenčne klavzule v višini tretjine plač tudi do dveh let, kot je primer pri Ajpesu, in pravica do plačanega aktivnega oddiha v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja do 15 dni na leto,” je naštel Vesel.

Plača, denimo direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), je presegala plačo predsednika vlade in države, ker ni bila ukinjena omejitev za izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost iz povečanega obsega dela. Enako je veljalo tudi za uslužbencev v tej agenciji, je nanizal.

V Spiritu so si izplačevali previsoke sejnine

Čeprav praviloma velja, da zaposleni v agencijah in skladih ne bi smeli biti člani njihovih svetov, je s področnimi zakoni določeno, da je direktor hkrati predsednik sveta. V nekaj primerih so člani tudi drugi zaposleni, kar lahko vodi v nasprotje interesov. Problematične so sejnine. V Spiritu so si izplačevali previsoke, v ATVP, kjer ni bilo omejitev, pa so v enem letu nanizali prek 60 sej, je ponazoril Vesel.

Odstopanja so bila tudi pri potrebnem obsegu namenskega premoženja, saj od osmih javnih skladov eden ni imel namenskega premoženja, dva pa ga nista imela v zahtevanem obsegu.

Sodišče je preverilo pravne podlage za porabo sredstev, ki veljajo za vse uporabnike proračuna. Na področju javnega naročanja bistvenih razlik ni, zakonodaja pa je predvsem na področju zaposlovanja, določanja nekaterih pravic zaposlenih ter materialnih stroškov za javne agencije in javne sklade ohlapnejša in dopušča, da si omejitve določajo sami.

Ugotavlja tudi, da čeprav bi morala ministrstva izvajati nadzor nad agencijami in skladi, se ta ne izvaja najbolj učinkovito. To jim je vlada naložila leta 2010 in 2011, a so ta ugotovila, da ni nekih bistvenih odstopanj. “Pregled stanja nas je zato negativno presenetil,” je priznal Vesel.

Nadzor na podlagi pregleda in odobritve finančnih načrtov ni bil dovolj dobro zasnovan, da bi bil lahko učinkovit. Finančni načrti javnih agencij in javnih skladov so bili velikokrat potrjeni pozno, v nekaterih primerih jih vlada niti ni obravnavala, saj so ji bili predloženi šele tik pred zaključkom leta.

Nadzor “že sedaj krepko pomanjkljiv”

Spremembe zakona o izvrševanju proračuna, s katerimi naj bi se poenotil način sprejemanja teh dokumentov in se iz postopkov izločila vlada, pa niso bile dovolj dobro utemeljene in niso upoštevale razlik v postopkih za različne posredne uporabnike proračuna. Zaradi tega ni bilo jasno, kdo in v katerih primerih naj bi podal soglasja k finančnim načrtom.

Računsko sodišče ugotavlja, da je večina teh agencij in skladov v omenjenih dveh letih imela presežek prihodkov nad odhodki; javne agencije so konec leta 2013 izkazovale deset milijonov evrov nabranega presežka, javni skladi pa za več kot 15 milijonov evrov. A odločitve o porabi presežka za vse agencije niso bile enotne, saj so jih nekatere lahko porabile za razvoj svoje dejavnosti, redno delovanje ali so jih razporedile v rezerve, druge pa so jih morale delno ali v celoti vplačati v državni proračun.

Računsko sodišče med drugim opozarja na tveganja, povezana z morebitnim preoblikovanjem javnega sklada v gospodarsko družbo. To bi denimo lahko postali stanovanjski sklad in Eko sklad, ki bi bila še pod manjših nadzorom. Ta je po Veselovih besedah “že sedaj krepko pomanjkljiv”.

STA

---