V devetih mesecih samo za dodatke porabili 355.000 evrov

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so kljub vsesplošnem varčevanju od začetka leta do oktobra samo za dodatke k plačam porabili 355.000 evrov. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je že napovedal dodaten nadzor, prejšnji teden so inštitut obiskali tudi kriminalisti, je poročala TV Slovenija.

LJUBLJANA > Direktor inštituta Ivan Eržen je po navedbah televizije zaposlenim omogočil napredovanje tudi v obdobju, ko so bila ta v javnem sektorju zamrznjena, poleg 400 zaposlenih pa ima inštitut sklenjenih več kot 240 avtorskih in podjemnih pogodb.

Eržen za televizijo ni želel dajati pojasnil, je pa žvižgačem zagrozil z zavezo k molčečnosti, sicer jih bo kazensko ali odškodninsko tožil.

Žena direktorja inštituta Jana Govc Eržen ima tako sklenjeno pogodbo za dopolnilno delo za 20 odstotkov delovnega časa, njena mesečna izplačila pa zaradi povečanega obsega dela in nadur znašajo celo do 2300 evrov bruto, čeprav uredba o javnih uslužbencih govori prav o nezdružljivosti povečanega obsega dela in nadur za isto delo. Na inštitutu pravijo, da njeno izdatno delo tako ali tako plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne oni. Zagotavljajo tudi, da s svojimi zaposlenimi ne sklepajo podjemnih pogodb.

A to po poročanju TV Slovenije ne drži, saj zapisnik četrte seje inštituta kaže, da je svet potrdil podjemno pogodbo za Govc Erženovo, a se je direktor kljub temu odločil, da bodo njegovi ženi raje plačali nadure.

Drugi primer kaže, da ima nacionalni inštitut zaposleno zdravnico, ki dela le dve uri mesečno, njena izplačila pa zaradi stalne pripravljenosti in nadur v zadnjih mesecih znašajo 530, 616, 973, 758, 1142 in 1100 evrov.

Poleg tega so na inštitutu v tem času tudi podpisovali napredovanja, čeprav so ta v javni upravi že nekaj časa zamrznjena. Na inštitutu so priznali, da so se zgodila, a "le za kak razred ali dva", kar pa po poročanju televizije prav tako ne drži, saj dokumenti z imeni in priimki kažejo, da so napredovali že avgusta lani in do januarja, in sicer celo od štiri do sedem plačnih razredov.

Minister Koprivnikar je v zvezi s tem že napovedal dodaten nadzor. Kot je pojasnil za TV Slovenija, v praksi žal ugotavljajo, da se dodatki izplačujejo ljudem, ki ne morejo direktno izkazati upravičenosti do njih in se jemljejo kot plačni korektiv.

STA

---