V boj s korupcijo tokrat resno?

Poleg sprememb zakonodaje, ki naj bi bolj globoko zarezala v boj proti korupciji, čaka vlado na tem področju še veliko dela. Še posebej, če se namerava držati izhodišč o ničelni toleranci do korupcije v naši državi. Vendar se je marsikateri ukrep, ki je v programu predviden za letošnje in prihodnje leto, na papirju pojavljal že doslej, le uresničil se ni.

LJUBLJANA >Pridih korupcije spremlja marsikatero nedokončano zgodbo, ki meče temne sence na dogajanje v naši državi. Med najbolj izrazitimi so bančne luknje, nepregledna javna naročila v zdravstvu, največji državni (še) nedokončani projekt šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (Teš 6) ... Le manjši izseki teh zgodb so trenutno v policijskih, tožilskih in sodnih rokah, ne pa tudi celote.

Uspešno začeli, zdaj bodo nadaljevali

Vlada sicer v poročilu o izvedbi ukrepov proti korupciji ocenjuje, da so se aktivnosti uspešno začele. Do decembra so se, na primer, premaknile tudi nekatere zadeve, povezane s Teš 6. Posebna delovna skupina, ki deluje v sektorju kriminalistične policije celjske policijske uprave, je do zdaj končala sedem sklopov zadev in specializiranemu državnemu tožilstvu posredovala štiri poročila in dve kazenski ovadbi zoper deset osumljenih, med njimi tudi zoper nekdanjega direktorja Teš Uroša Rotnika (poldrugi mesec je bil tudi v priporu) zaradi različnih kaznivih dejanj.

Škoda, ki naj bi nastala, presega 285 milijonov evrov. Poleg zlorabe položaja in pranja denarja pa kriminalisti preiskujejo še druga kazniva dejanja: davčne zatajitve, krive ovadbe, posebne primere ponarejanja listin, vdor v poslovni informacijski sistem, preslepitev pri pridobitvi kredita ali ugodnosti ... Sicer pa prav v primeru Teš poteka intenzivno mednarodno sodelovanje med policijami in pravosodnimi organi.

Izvedbo preiskave in izredne revizije projekta Teš 6 bo urejal poseben zakon, ki ga pripravlja medresorska skupina. Vlada naj bi zakon obravnavala že v kratkem in ga nato poslala v parlamentarno obravnavo, kot rok izvedbe ukrepov pa je postavila konec leta 2015. Do tedaj se bodo bržkone premaknili tudi s Tešem povezani kazenski postopki.

So vse bančne luknje enake?

Tudi na področju tako imenovane bančne luknje, ki je terjala že številne dokapitalizacije državnih bank, je padlo že kar nekaj kazenskih ovadb. Med leti 2011 in 2013 je policija okrožnim tožilstvom poslala ovadbe za 48 kaznivih dejanj, pri katerih naj bi nastalo za nekaj več kot 112 milijonov evrov škode. Prevladujejo predvsem sumi kaznivih dejanj zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki naj bi jih storili člani uprav bank in zastopniki gospodarskih družb pri postopkih odobravanja kreditov večje vrednosti.

Pod drobnogledom so tudi krediti, ki so bili odobreni večjim podjetjem oziroma vplivnejšim posameznikom, brez ustreznih zavarovanj in mimo pravil posameznih bank. Trenutno je v preiskavi 94 kaznivih dejanj, s katerimi naj bi bile oškodovane banke NLB, Probanka, Factor banka, NKBM, Gorenjska banka in Banka Celje. Od začetka lanskega maja do konca septembra je policija podala 12 kazenskih ovadb, pri katerih znaša gmotna škoda približno 50 milijonov evrov. Poleg sicer rednih oblik dela policije pa preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj poteka tudi v okviru dveh specializiranih preiskovalnih skupin.

Poglavje zase pa je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma tako imenovana slaba banka. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) namreč opozarja na širšo problematiko, saj naj DUTB ne bi bila sposobna uresničiti zastavljenega cilja, torej iskanja krivcev in odgovornosti za pretekle odločitve bank. KPK tudi opozarja, da bi morali v noveli zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank natančno opredeliti načine in vsebino nadzora nad DUTB. Kot navajajo na ministrstvu za finance, način delovanja in njena organiziranost nista povezani z odkrivanjem koruptivnih dejanj v bančnem sektorju. Je pa nujna identifikacija preteklih koruptivnih dejanj pri sklepanju bančnih poslov in priprava podlag za njihovo preprečevanje in odkrivanje.

Na prste tudi naročilom v zdravstvu

Med zahtevnejše zalogaje sodi tudi centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu. Po prvotnih napovedih naj bi ta ukrep že veljal, toda dobršen del lanskega leta je ministrstvo za zdravje delovalo brez ministra oziroma ministrice, zgodile so se še volitve in vzpostavljanje nove vlade ... Skratka, rok izvedbe tega ukrepa se je premaknil na konec letošnjega leta, v tem času naj bi pripravili tudi ustrezne informacijske rešitve. Medtem pa na nadaljnji razplet čaka kar nekaj kriminalističnih preiskav, ki so jih izvedli v nekaterih slovenskih zdravstvenih ustanovah in so bile povezane tudi s problematiko javnih naročil.

Poročilo vlade sicer niza še vrsto drugih že izvedenih ukrepov in načrtov, ki naj bi privedli do ničelne tolerance do korupcije. Med temi je tudi omejevanje korupcijskih tveganj v pravosodju, ki naj bi jih dosegli predvsem s svežnjem zakonodajnih sprememb. Te naj bi parlament sprejemal že v kratkem.

Nekdanji sodnik ni prišel na Dob

V eno od korupcijskih afer je bil vpleten tudi nekdanji celjski sodnik Milko Škoberne, ki bi moral v petek na Dobu začeti prestajati zaporno kazen, vendar ni prišel. Ljubljansko okrožno sodišče ga je zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja obsodilo na pet let in pol zapora, višje sodišče pa je kazen znižalo za pol leta in sodba je postala pravnomočna. Škoberne je vložil prošnjo za odlog zaporne kazni, ki pa jo je sodišče zavrglo in bi moral v zapor.

Škoberne je prvi sodnik v zgodovini Slovenije, ki je bil pravnomočno obsojen in državni zbor ga je konec lanskega novembra razrešil s sodniške funkcije. Zaradi krive izpovedbe so ga decembra na mariborskem okrajnem sodišču obsodili še na pol leta zapora.

SILVA KRIŽMAN

---