V bioloških odpadkih plastične vrečke, plenice, čevlji, steklenice

V bioloških odpadkih je po grobi oceni vsaj 15 odstotkov drugih odpadkov, od tega največ običajnih plastičnih vrečk, našli pa so tudi plenice, čevlje, steklenice, originalno zapakirano hrano s pretečenim rokom, cigaretne ogorke in druge nenavadne odpadke, so ugotovili ob študiji pristopa h kompostiranju biorazgradljivih vrečk.

V bioloških odpadkih so našli običajne plastične vrečke, plenice, čevlje, steklenice, originalno zapakirano hrano s pretečenim rokom in cigaretne ogorke  Foto: Tina M. Valenčič
V bioloških odpadkih so našli običajne plastične vrečke, plenice, čevlje, steklenice, originalno zapakirano hrano s pretečenim rokom in cigaretne ogorke  Foto: Tina M. Valenčič

LJUBLJANA > Na začetku študije primera je Center razgradljivih odpadkov Vrhnika zbral 200 kubičnih metrov organskih odpadkov, del iz gospodinjstev, del pa je predstavljal tako imenovani zeleni odrez. Organske odpadke so pregledali in odstranili odpadke, ki ne sodijo med biološko razgradljive odpadke.

Prvo slovensko študijo kompostiranja biorazgradljivih vrečk v industrijskem kompostirnem okolju so vzpostavili konec junija. K študiji so pristopili Kemijski inštitut v okviru projekta PLASTiCE, Center za ravnanje z odpadki Vrhnika in novogoriška fakulteta za znanosti o okolju.

Ob začetku študije so postavili grobo oceno, da je bilo v bioloških odpadkih vsaj 15 odstotkov drugih odpadkov, od tega največ običajnih plastičnih vrečk, našli pa so tudi plenice, čevlje, steklenice, originalno zapakirano hrano s pretečenim rokom, cigaretne ogorke in druge nenavadne odpadke.

Ločevanje komunalnih odpadkov je v Sloveniji relativno slabo in bo potrebnih še veliko akcij osveščanja o ločevanju odpadkov, so zapisali na Kemijskem inštitutu.

V prečiščeno frakcijo organskih odpadkov so nato vmešali biorazgradljive vrečke, narejene iz mešanice biorazgradljivega poliestra na fosilni osnovi in termoplastičnega škroba. Material, ki so ga uporabili za vrečke, je registriran kot kompostiren v industrijskem okolju pri različnih certifikacijskih organizacijah, in tako primeren za industrijsko kompostiranje, vendar pa ni primeren za domače kompostiranje.

Celoten proces spremlja Kemijski inštitut, ki bo na koncu pripravil oceno vpliva kompostirnih vrečk na proces ter pripadajoče poročilo za potrebe projekta PLASTiCE. Rezultati projekta bodo javno predstavljeni na zaključni konferenci projekta PLASTiCE, ki bo septembra v Slovenj Gradcu.

Uporaba biorazgradljivih kompostirnih vrečk omogoča bolj higienično odlaganje organskih odpadkov, prav tako naj bi omogočala čistejšo in lažjo obdelavo komunalnih odpadkov in tudi preprečevala širjenje neprijetnih vonjav.

Študija industrijskega kompostiranja bo trajala tri mesece in bo končana predvidoma konec septembra. V okviru študije bodo vključeni partnerji spremljali vplive kompostirnih vrečk na delovni proces - ovijanje plastike okoli strojev in mašenje le-teh, upočasnitev procesa kompostiranja in še druge vplive.

STA


Najbolj brano