V ZL so zaradi privatizacije pripravljeni tudi protestirati

ZL je vložila novo zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko na temo privatizacije, je na današnji novinarski konferenci v DZ povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec.

ZL je vložila novo zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko na temo privatizacije, je na današnji novinarski konferenci v DZ povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Foto: STA
ZL je vložila novo zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko na temo privatizacije, je na današnji novinarski konferenci v DZ povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Foto: STA

LJUBLJANA > ZL se je proti privatizaciji preostalih naložb s seznama 15 podjetij pripravljena boriti tudi s protesti in referendumom.

Kot je v Ljubljani povedal Luka Mesec, želijo na nujni seji pristojnega parlamentarnega odbora razpravljati o sredi decembra spisani peticiji proti privatizaciji in razprodaji državnega premoženja, ki jo je pripravil ekonomist Jože Mencinger in jo je prvi objavil tednik Mladina.

Pod peticijo proti privatizaciji se je v manj kot treh tednih podpisalo 117 vidnih intelektualcev, do danes pa ima že prek 10.000 podpisnikov, je opozoril prvi poslanec ZL.

V poslanski skupini po njegovih besedah podpirajo argumente peticije, da predvidena prodaja podjetij ni ne poštena, ne prostovoljna, ne koristna.

ZL na podlagi ugotovitve, da v strokovni javnosti ni strinjanja o privatizaciji in da ji javnost nasprotuje, od že tretje seje parlamentarnega odbora za finance o privatizaciji, sklicane na njihovo zahtevo, pričakuje novo razpravo o predlanskem sklepu DZ o prodaji 15 podjetij. Ta sklep je treba preklicati, verjamejo.

Od vlade pričakujejo, da bo izpolnila predvolilne obljube

V ZL ob tem finančno ministrstvo pozivajo, da v pripravo strategije upravljanja državnega premoženja, ki zdaj poteka za zaprtimi vrati, vključi zainteresirano strokovno javnost, predstavnike zaposlenih in družbenih iniciativ, med njimi skupine društev in gibanj Državljani proti razprodaji. Od vlade pričakujejo, da bo spoštovala obljube, dane pred volitvami, vezane na premišljeno, transparentno, odprto prodajo.

“Tretji val privatizacije bo usodno določil razvoj te države v prihodnjih desetletjih, zato je nujno, da se glede teh postopkov razvije širši družbeni konsenz,” je posvaril Mesec.

Spomnil je še, da je ZL na to v preteklosti veliko opozarjala, da pa je bila vedno preglašena s strani lobijev, EU in kapitala.

Na novinarsko vprašanje, ali imajo strategijo, kako naprej, če jim koalicija tudi tokrat ne bo prisluhnila, je odgovoril, da so “definitivno” pripravljeni iti tudi na ulice in bodo podprli napovedane proteste Državljanov proti razprodaji. Izključena ni niti možnost referenduma, je pristavil. V ZL namreč ne verjamejo, da ima ustavno sodišče podlago, da bi lahko tak referendum zavrnilo.

Pirnat: Zakonodajni referendum v tem konkretnem primeru ni možen

Po pojasnilih pravnika Rajka Pirnata zakonodajni referendum v tem konkretnem primeru ni možen, tudi zato, ker mora pobudnik zahteve za razpis referenduma o svoji pobudi obvestiti predsednika DZ v sedmih dneh po sprejemu zakona. O prodaji 15 državnih naložb je DZ junija 2013 sprejel sklep.

Je pa po Pirnatovem mnenju v konkretni zadevi teoretično možen posvetovalni referendum, ki ga dopušča zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Tako bi določena politična opcija državnemu zboru lahko predlagala razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju, je povedal.

Če bi se DZ za to odločil, bi moral oblikovati referendumsko vprašanje. A DZ na rezultat posvetovalnega referenduma ni vezan oziroma ga ni dolžan upoštevati, opozarja Pirnat. Razpis referenduma v tem primeru se mu tako ne zdi pametna poteza.

To bi bila po njegovih ocenah le “draga javnomnenjska analiza z zelo nereprezentativnim vzorcem sodelujočih, izid pa bi vsaka politična stranka lahko interpretirala po svoje”.

STA


Najbolj brano