Ravnajo, kot da bi bila ebola

V sredo zvečer so na ljubljanski infekcijski kliniki kliničnega centra (UKC) sprejeli na zdravljenje bolnico, pri kateri so posumili, da da je zbolela za ebolo. Odredili so vse za to predvidene ukrepe po za to določenem protokolu, vendar pa bodo sprotni testi šele čez tri dni od prvega z gotovostjo potrdili ali ovrgli domnevo, ali gre res za ebolo.

LJUBLJANA > “Sum, da gre za ebolo, sicer resno obstaja, a je bolezen šele v zelo zgodnji fazi in zato zanesljivo ne moremo trditi, da je to res. Šele testi po treh dneh od prvega bodo to z gotovostjo ali ovrgli ali potrdili. Upamo, da ne gre za ebolo, a počakati moramo uradne izvide,” je včeraj na tiskovni konferenci v ljubljanskem UKC poudaril predstojnik infekcijske klinike, prim. Franc Strle.

Ebola je bolezen, ki jo povzroča ebolavirus. Simptomi se pojavijo dva dni do tri tedne po okužbi: visoka temperatura, boleče grlo, bolečine v mišicah, glavobol. Sledijo slabost, bruhanje, driska, zmanjšano delovanje jeter in ledvic. Pri nekaterih se pojavijo tudi zunanje in notranje krvavitve. Do okužbe lahko pride ob stiku s krvjo in telesnimi tekočinami okužene živali in človeka. Prenos po zraku v naravnem okolju ni dokumentiran. Ko pride do okužbe pri ljudeh, se ebola lahko razmahne v epidemijo. Za določitev diagnoze najprej izločijo druge bolezni s podobnimi simptomi (malarijo, kolero, druge virusne hemoragične mrzlice). Diagnozo potrdijo z dokazom prisotnosti virusnih protiteles, virusne RNA ali samega virusa v krvi. Za bolezen ni posebnega zdravljenja in ima visoko umrljivost; umre od 50 do 90 odstotkov okuženih. Pred dobrim letom dni je epidemija izbruhnila v Gvineji, Sierra Leoneju, Liberiji in Nigeriji. Vir: Wikipedia

Informacija se je bliskovito razširila, a se je že čez nekaj ur panika vsaj nekoliko polegla, saj so bili izvidi prvih paralelnih vzorcev negativni. “Test bomo ponovili v soboto za dokončno izključitev diagnoze ebola virusna bolezen. Do takrat bo oseba ostala v izolaciji,” so sporočili iz UKC.

Tiskovno konferenco so sklicali zato, da bo javnost sproti seznanjena z dogajanjem. “Slovenija ni izolirani otok v času, ko se pojavljajo nevarne kužne bolezni,” sporočajo iz UKC in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Bolnica ne dovoli razkritja identitete

Da se za domnevno okužbo ebole na kliniki zdravi ženska, so potrdili v UKC in poudarili, da ne smejo in ne nameravajo o bolnici razkriti več podatkov. “Tudi sama tega ne dovoli,” poudarja Strle.

Neuradno je slišati, da gre za slovensko državljanko, ki se je nedavno vrnila iz Afrike, kjer naj bi se domnevno okužila z virusom ebole. Ali se je res, bo dokončno znano jutri, saj je diagnoza na podlagi postopka diagnosticiranja povsem zanesljiva šele po treh dneh.

“Za zdaj ima bolnica od simptomov le vročino,” dodaja prim. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni NIJZ.

Možnost za širitev je majhna

Kraigherjeva pravi, da je dovolj časa, da identificirajo vse kontakte, ki jih je bolnica imela z drugimi ljudmi. “Če se potrdi, da gre za ebolo, bomo po protokolu vabili te ljudi na pogovor in jim dali natančna navodila, kaj storiti, če se pojavi vročina. Najkrajša inkubacijska doba je šest dni, okuženi pa ni kužen, dokler ne zboli. Zato po nepotrebnem, dokler bolničina diagnoza ne bo potrjena, tistih, ki so bili z njo v stiku, še ne bomo klicali.”

Poročilo SZO o epidemiji ebole v Afriki navaja, da je bila 15. aprila letos še prisotna v Sierra Leone, Liberiji in Gvineji. V zadnjem tednu so potrdili 37 primerov ebole, kar je desetkrat manj od lani. Do zdaj se je z ebolo v Afriki okužilo 25.791 ljudi, umrlo jih je 10.689. V zadnjih 21 dneh so na teh območjih registrirali skupaj 149 obolelih za ebolo.

Strle dodaja, da je bojazen, da bi se od domnevno okužene z ebolo okužili tudi drugi, pičla: “Ta virus se širi s kapljicami. Z velikimi kapljicami. Če okuženi kiha, kašlja, kriči, poje, obstaja možnost, da virus širi v okolico ... A kolikor vemo, tega ni bilo ... K sreči je domnevna okužba v zelo zgodnji fazi; če sploh gre za ebolo.”

Klinika ima za to izoliran prostor

Bolnico so premestili v za to posebej pripravljen izolirani prostor, urejen po predpisih, navajajo v UKC. Za to imajo usposobljene zdravstvene delavce, ki so za take primere že vadili in zdaj skrbijo za obolelo.

“K bolnici hodijo seveda v skafandrih,” pravi doc. dr. Tatjana Lejko - Zupanc, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC in dodaja, da gre za interventno skupino, ki vstopa v del, kjer je v izoliranih prostorih umeščena bolnica, skozi poseben vhod, ta pa je ločen od drugih delov klinike. Kraigherjeva dodaja, da je protokol za take primere zelo natančen.

Kako naprej? Strle pojasnjuje: “Gre za dvoje ciljev: pomagati bolniku, da bo čim bolje prestajal bolezen, in zmanjšati možnost prenosa okužbe. Najbolj so ogroženi tisti, ki imajo stik z bolnikom - zdravstveni delavci. Smrtnost pri eboli je v razvitem svetu občutno manjša kot v nerazvitem in za zdaj gre le za sum. Upajmo, da bo pri sumu le ostalo, a mi se obnašamo, kot da ebolo bolnik ima.”

JASNA ARKO

---