V Srbijo in nazaj v šestih dneh namesto v treh

Hrvaška vlada je v petek popoldne preklicala zaporo mejnih prehodov Bajakovo in Tovarnik na meji s Srbijo. Pred tem se je na srbski strani mejnega prehoda Bajakovo vila 15 kilometrska kolona tovornjakov. Pred sprostitvijo prometa so tudi primorska podjetja že začela seštevati stroške, ki so jih imela zaradi spora med Srbijo in Hrvaško.

Pred preklicem zapore so se  na  srbski strani mejnega prehoda Batrovci-Bajakovo   nabirale 
dolge kolone tovornjakov.  Foto: Hina
Pred preklicem zapore so se na srbski strani mejnega prehoda Batrovci-Bajakovo nabirale dolge kolone tovornjakov.  Foto: Hina

PRIMORSKA > V Pivki perutninarstvo, ki imajo v Novih Banovcih v Srbiji hčerinsko distribucijsko podjetje Pivka-S, kamor vsak teden dobavljajo izdelke Pivke in Delamarisa, so se zaradi zaprte meje za tovornjake preusmerili na pot preko Bosne in Hercegovine. “Zadnji tovornjak, ki je bil odpremljen v torek, se je preusmeril čez Bosno in Hercegovino in še vedno čaka na prehod meje pred mejnim prehodom Rača. Naslednji transport je predviden v začetku prihodnjega tedna,” pravi Damjan Oblak, direktor trženja v Pivki perutninarstvo in Delamarisu. Zato so pozorno spremljali dogajanje na srbsko-hrvaški meji.

200 metrov v enem dnevu

Tudi na mejnem prehodu Šid-Tovarnik med Srbijo in Hrvaško je bilo že od začetka tedna kaotično, pravi Lojze Rehar, prokurist v podjetju Resped Logistika: “Najprej niso pustili nikogar čez, potem so začeli puščati samo pokvarljivo, pa nevarno blago, nato so mejo spet zaprli, tako da mi že nekaj časa, od začetka tedna iz Srbije vozimo prek Bosne. Težava je v tem, ker bosanski špediterji na tak naval niso bili pripravljeni in nimajo ustreznih garancijskih inštrumentov za povečan pretok blaga. Trenutno imamo tam tri tovornjake. Eden je še na poti, dva pa že en dan čakata na mejnem prehodu Sremska Rača na srbsko-bosanski meji. Po poročanju enega od šoferjev se je kolona v tem času pomaknila le za 200 metrov.” Pravi, da so prej za pot do Srbije in nazaj potrebovali tri dni, zdaj pa šest.

Daljša pot pomeni daljše roke in večje stroške. “Tudi če vozilo stoji, je treba voznika plačati. Če bodo takšne razmere še trajale, bi poslovna škoda lahko znašala okrog 6000 evrov na vozilo na mesec. Govori se celo o tem, da nekateri razmišljajo oziroma poskušajo tudi preko Grčije, pa potem po morju ...” pravi Lojze Rehar.

Tudi koprski Cimos, ki ima v Srbiji osem družb, je moral preusmeriti transportne tokove prek BiH in Madžarske, kar pomeni izgubo časa in višje stroške. Poleg tega pa je bilo veliko tovornjakov ustavljenih na srbsko-hrvaški meji, zato jim je primanjkovalo vozil.

Tudi na avstrijski meji več čakanja

V koprski podružnici avstrijskega logističnega podjetja Frikus pravijo, da tovornjakov na meji med Srbijo in Hrvaško nimajo, so pa občutili povečan nadzor na slovensko avstrijski-meji. “Na meji z Madžarsko ni posebnosti, na meji z Avstrijo pa avstrijski organi vsak tovornjak podrobno pregledajo. Še bolj temeljito se predvsem tovornjakom posvečajo tudi nemški policisti na avstrijsko-nemški meji. Pred dnevi sem prvič po dolgem času moral na obeh mejah pokazati tudi osebni dokument, čeprav sem potoval z osebnim avtom,” je povedal direktor koprskega Frikusa Sašo Lehpamer.

Novinarji PN


Najbolj brano