V Sloveniji visok odstotek ljudi s terciarno izobrazbo, a šepa njihova zaposljivost

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016, ki ga letno pripravi Evropska komisija, je pokazal, da ima Slovenija visok odstotek ljudi s terciarno izobrazbo, hkrati pa nizek odstotek tistih, ki zgodaj opustijo izobraževanje. Slabše od povprečja EU se je odrezala pri zaposlenosti novih diplomantov in vključenosti otrok v predšolsko vzgojo.

LJUBLJANA > Pregled za leto 2016, ki vključuje podatke o vseh državah članicah EU, so danes predstavili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

V Sloveniji s terciarno izobrazbo 43,4 odstotka ljudi, starih od 30 do 34 let

Po besedah vodje kabineta ministrice za izobraževanje Mitje Urbanca je bila Slovenija pri pregledu že tradicionalno uspešna pri deležu ljudi s terciarno izobrazbo in deležu tistih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje. Pregled je tako pokazal, da je v Sloveniji v letu 2015 izobraževanje zgodaj opustilo le pet odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, medtem ko je bilo povprečje v EU 11 odstotkov. Pokazal je tudi, da je imelo leta 2015 v Sloveniji terciarno izobrazbo 43,4 odstotka ljudi, starih od 30 do 34 let, medtem ko je bilo povprečje EU 38,7 odstotka. Delež izobraženih s terciarno izobrazbo se v EU na splošno zvišuje.

Nižji odstotek zaposlenosti novih diplomantov od povprečja EU

Ima pa Slovenija nižji odstotek zaposlenosti novih diplomantov od povprečja EU, prav tako nižji odstotek otrok, vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo (obdobje od četrtega leta starosti do šoloobvezne starosti). Ima tudi večji delež 15-letnikov s podpovprečnimi rezultati pri bralni pismenosti. Na drugi strani ima manjši delež 15-letnikov s podpovprečnimi rezultati pri matematični pismenosti in naravoslovnih vedah. Boljša od povprečja EU je Slovenija tudi pri deležu odraslih, ki so vključeni v izobraževanje.

Več denarja za izobraževanje

Po besedah analitika Evropske komisije Geira Ottestada je v zadnjih letih opaziti razveseljivo dejstvo, da države po finančni in gospodarski krizi za izobraževanje znova namenjajo več denarja, kar pa ne velja za Slovenijo. Ta je namreč leta 2011 za izobraževanje namenila 6,5 bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2014 pa 5,9 odstotka. Kljub temu je Slovenija za izobraževanje v letu 2014 še vedno namenila več denarja, kot je bilo povprečje v EU (4,9 odstotka BDP), je razvidno iz pregleda.

V pregledu Evropska komisija ugotavlja, da je Slovenija z vse večjim številom oseb, ki imajo zaključeno terciarno izobrazbo, in nizko stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja že dosegla nacionalne cilje strategije Evropa 2020. So pa nihajoča demografska gibanja velik izziv za ohranjanje utrjene mreže šol in učinkovitega sistema njihovega financiranja, je zapisano.

Pregledi kot podlaga za prihodnje delo

Po Urbančevih besedah je namen tovrstnih vsakoletnih pregledov med seboj primerjati različne evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja ter ugotovitve uporabiti pri načrtovanju prihodnjih ukrepov. Nikakor pa po besedah Ottestada podatki niso namenjeni medsebojnemu tekmovanju.

Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič gre za analitične podlage za prihodnje delo, hkrati pa tudi za ogledalo Slovenije o tem, kje je naš izobraževalni sistem. Sama na podlagi pregleda in v torek objavljenih rezultatov TIMSS 2015 ocenjuje, da “sistem deluje dobro in je kakovosten”. “Je pa seveda vedno potreben pogled, kako naprej, s kakšnimi koraki in s kakšnimi odločitvami,” je dejala ob robu predstavitve.

Na podlagi rezultatov pregleda ministrica ocenjuje, da bo treba dati v prihodnje večji poudarek razvoju novih metod poučevanja, opolnomočenju učiteljev in razvijanju odprtih učnih okolij.

STA

---