V Prekmurju bodo morali uničiti pridelke z 2000 hektarjev površin
Slovenija
15. 07. 2016, 14.35
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 02.11
Po oceni Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota bodo morali zaradi posledic sredinega neurja s točo v osrednjem delu Prekmurja uničiti opustošene pridelke z več kot 2000 hektarjev njivskih površin, svetovalne službe pa pripravljajo ukrepe za ublažitev škode.
Na več kot 2000 hektarjih površin so poljščine poškodovane
do take mere, da posameznih kultur ne bo moč pridelovati
naprej, ampak jih bodo morali uničiti, Foto: STA
MURSKA SOBOTA
> Po podatkih, ki so jih zbrali na zavodu, je neurje s točo največ škode povzročilo v osrednjem delu Prekmurja oziroma v občinah Murska Sobota, Beltinci, Turnišče, Dobrovnik in Moravske Toplice.
Ob predstavitvi ocene škode je direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja povedal, da so na več kot 2000 hektarjih površin poljščine poškodovane do take mere, da posameznih kultur ne bo moč pridelovati naprej, ampak jih bodo morali uničiti in bodo kmetje posegali po nadomestnih kulturah.
“Uničene so kulture, ki so ostale od žetve, predvsem rž in oves, pretežni del pšenice je namreč požet, uničena je koruza, tako silažna kot koruza za zrnje, določeni posevki so poškodovani do 100-odstotno in jih bo treba uničiti in posejati nove kulture, in pa seveda krompir ter vrtnine na prostem, ki so marsikje 100-odstotno poškodovane, velik del je poškodovan od 50- do 80-odstotno ter od 30- do 50-odstotno, pa tudi oljne buče, od 50- do 100-odstotno, ter trajni nasadi, konkretno vinogradi in sadovnjaki,” je povedal Režonja.
Trenutno ni moč storiti ničesar, nekaj dni je treba počakati in videti, kaj se bo dogajalo. V svetovalni službi pripravljajo ukrepe in vsi uporabniki bodo deležni informacij, kako zaščititi te poljščine oziroma kako ravnati, je dodal Režonja.
Podatkov, koliko poljščin je zavarovanih, sicer ni, je pa pri zavarovanju največja težava franšiza, saj do 25 odstotkov škode zavarovalnice ne povrnejo in jo mora pokriti pridelovalec sam. Prav to je po njegovih besedah največji razlog za premajhno zavarovanost kmetijskih površin. Ob tem pa tudi sofinanciranje države, saj je ta v preteklih letih prispevala 50 odstotkov zavarovalne premije, potem 40, zdaj pa le 30 odstotkov pri vrtninah in sadovnjakih ter 20 odstotkov pri zavarovanju poljščin.
Kmetje so prepričani, je povedal Režonja, da bi se moral prispevek države pri sofinanciranju zavarovanj znova dvigniti.
STA