V Mariboru se zaradi krize nadaljuje trend deložacij

Težke socialne razmere in slabo gospodarsko stanje v Podravju je tudi v minulem letu botrovalo novim primerom deložacij tistih, ki niso več zmogli poravnavati stroškov. V mariborskem javnem stanovanjskem skladu so lani izvršili 24 deložacij, še 84 pa so jih zaradi delnega plačila dolga ali drugih razlogov vsaj začasno preložili.

MARIBOR > Kot so pojasnili na mariborskem stanovanjskem skladu, do odloga deložacije poleg delnega plačila ponavadi pride tudi v primerih, ko se tako dogovorijo bodisi zaradi čakanja na konec šolskega leta ali namestitve v dom starejših občanov.

"Zaradi slabih gospodarskih razmer, s katerimi je povezana tudi visoka stopnja brezposelnosti, se je tudi lani nadaljeval trend neplačevanja najemnin. To je eden od krivdnih razlogov za odpoved najemne pogodbe in lahko privede do deložacije najemnika," so sporočili iz stanovanjskega sklada, ki poleg Mestne občine Maribor upravlja še s stanovanjskimi enotami v nekaterih sosednjih občinah.

Kot ob tem dodajajo, tudi letos ne predvidevajo večjega upada števila deložacij, še posebej ob dejstvu, da je sredi lanskega leta v veljavo stopila novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omejuje možnosti odloga izvršbe na največ eno leto.

Že ta trenutek imajo na mariborskem stanovanjskem skladu razpisanih šest deložacij, razpolagajo pa še s 125 izvršilnimi naslovi oziroma pravnomočnimi sodbami za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.

Kot ob tem poudarjajo, glede na socialno stisko najemnikov politike deložacij ne želijo zaostrovati, a so zaradi subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja po zakonu zavezani plačilu obratovalnih stroškov in stroškov energentov, če tega ne stori najemnik. Zato so prisiljeni tožbe za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanj vlagati prej kot v preteklosti.

Najemnike, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju, zato pozivajo, da ne odlašajo in se pravočasno obrnejo za pomoč centra za socialno delo in nevladnih humanitarnih organizacij.

Na mariborskem Centru za socialno delo so v večini primerov vključeni v pomoč družinam in posameznikom, ki jih doleti deložacija, je povedala direktorica centra Frančiška Premzel. Tako z občino kot s stanovanjskim skladom sodelujejo ne le v konkretnih primerih, temveč tudi pri zagotavljanju bivanja svojim uporabnikom pred tem.

"Ko dobimo informacijo od uporabnikov, stanovanjskega sklada ali šele od izvršitelja, skušamo iskati možnosti za poplačilo dolga s pripravo načrta na kakšen način bo dolg poplačan. Seveda je to odločitev vsakega posameznika ali temu sledi in se načrta drži ali ne. Ob tem zaprosimo za odlog deložacije, ki je večinoma odobren," je pojasnila Premzlova.

Po njenih besedah preden pride do deložacije zagotovo izkoristijo vse možne oblike tudi materialnih pomoči za poplačilo dolgov. Če so občani upravičeni do denarne pomoči, ki jo izplačuje država, se velikokrat dogovarjajo za neposredno poplačilo dolga, če uporabnik s tem soglaša. V nasprotnem primeru mu nadaljnjega bivanja ne morejo zagotoviti.

Če pride do deložacije, lahko center za socialno delo pomaga le še s kratkotrajnimi namestitvami v programih, ki so na voljo, bodisi v kriznem centru za otroke in mladostnike, materinskem domu ali zavetišču za brezdomce. A ti programi so namenjeni posamezniku oziroma materam z otroki, nikakor pa ne celotnim družinam. Rešitve še pred tem zato skušajo skupaj z ljudmi poiskati tudi znotraj njihove socialne mreže.

STA

---