V GZS kritični do nacionalnega reformnega programa

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so kritični do nacionalnega reformnega programa (NRP). Kot poudarjajo, ta ne prinaša odgovorov na vprašanja, kako bomo v Sloveniji odpravili ključne težave, ob tem da je pomanjkljiva že diagnoza trenutnega stanja. “Reforme ostajajo brez konkretizacije,” poudarja predsednik GZS Samo Hribar Milič.

LJUBLJANA > “Ugotovimo lahko, da z NRP brezposelnosti ne bomo zmanjševali, da socialni transferji predstavljajo prevelik del socialne varnosti med zaposlenimi, da je gospodarski rasti in temu, kaj bomo naredili za konkurenčnost, namenjeno premalo prostora,” je danes na novinarski konferenci naštel Samo Hribar Milič in dodal, da dokument rešitve odlaga na nek kasnejši čas.

S konkretnejšimi predlogi do gospodarske rasti

Po besedah Hribar Miliča bi bil zdaj čas, ko bi z aktivnejšim pristopom, s konkretnejšimi predlogi lahko izkoristili ugodne razmere na mednarodnih trgih in Sloveniji zagotovili gospodarsko rast. “Dve- ali nekaj več kot dveodstotna rast, ki je predvidena v NRP, ne bo zagotovila dovolj delovnih mest, ne bo prispevala k zmanjšanju zadolževanja, ne bo zagotovila konkurenčnosti,” je prepričan prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Sistemske spremembe v zdravstvu niso predvidene

V gospodarski zbornici so kritični do številnih področij iz NRP, danes so jih navedli le nekaj, med drugim področje zdravstva. Sistemske spremembe na področju zdravstva po besedah Tatjane Čerin v letih 2015 in 2016 niso predvidene, NRP poudarja zlasti pripravo določenih analiz in smernic. “Konkretno ukrepanje ni predvideno. To je zmotno in ne vodi k ustreznim rešitvam,” je prepričana Čerinova.

V GZS na področju zdravstva zahtevajo optimizacijo in specializacijo mreže zdravstvene dejavnosti, strogo razmejitev javnega in zasebnega sektorja, enakomernejšo obremenitev zavarovancev, kakovosten menedžment izvajalcev, krajšanje obdobja nadomestila za bolniško dejavnost, je nanizala Čerinova, ki poudarja, da se je treba dotakniti tudi kolektivne pogodbe zdravstvene dejavnosti.

Čerinova kot ključen razlog, da se ne pristopi k izvedbi sistemskih sprememb, navaja strah, slabo komunikacijo in neustrezno koordinacijo interesov, ki se pojavljajo v zdravstveni dejavnosti.

GZS v NRP pogreša tudi spodbude za rast in razvoj, v dokumentu je po besedah Alenke Avberšek bolj naveden vidik želena kot dejanskega stanja. Po besedah Avberškove je potrebna strategija pametne specializacije, ki pa se v Sloveniji rojeva že dve leti in pol.

Izboljšati celotno infrastrukturo javnega naročanja

V GZS so več pričakovali tudi na področju javnega naročanja, saj, kot je poudaril Igor Knez, v Sloveniji potrebujemo predvidljivo zakonodajo, priporočila in smernice, NRP pa tem vsebinam ne daje poudarka.

“Pričakujemo usposobljene javne naročnike, bolje pripravljena javna naročila in izbor ponudnikov po kvalitativnih kriterijih, možnost pritožbe na drugi stopnji, preprečevanje socialnega dampinga, uravnotežene mehanizme za poplačila podizvajalcev in izvajalcev hkrati,” je dejal in poudaril, da je treba poiskati odgovore za izboljšanje celotne infrastrukture javnega naročanja.

Dvomijo v izvedbo nacionalnega reformnega programa

Hribar Milič dvomi, da se bo NRP dejansko realiziral. V zbornici so, kot je pojasnil, že v času sprejemanja dokumenta podvomili v njegovo izvedbenost, še zdaj pa gre za občutek, da je bil pripravljen le zato, ker je bila to zahteva iz Bruslja. Hribar Milič opozarja, da možnosti za spremembe obstajajo in v zbornici si bodo zanje tudi prizadevali. “Skušali bomo pospešiti reforme, predvsem reformo zdravstva,” je še zatrdil.

STA

---