Ustavno sodišče zavrglo pobude Sindikata vojakov Slovenije

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti dela zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o obrambi, ki ju je vložil Sindikat vojakov Slovenije. Kot je pojasnilo, predlagatelj ni izkazal ogroženosti pravic delavcev. Prav tako je sodišče zavrglo zahtevi za presojo pravilnika o letnem dopustu in uredbe o plačah.

LJUBLJANA > Sindikat vojakov je leta 2013 po sprejetju novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju na ustavno sodišče vložil zahtevo za zadržanje izvajanja zakona in njegovo razveljavitev, saj naj bi bile spremembe zakona sprejete po nezakonitem postopku in tako so po njihovem prepričanju vojakom nezakonito zmanjšali pravice. Poleg tega sindikat vojakov ni bil niti obveščen o nameravanih spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, niti ni imel možnosti podati svojega mnenja do teh sprememb.

Ustavno sodišče: Pravice delavcev niso ogrožene

Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da se lahko začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Ta pogoj pa v tej zadevi ni izkazan. Pri očitkih, da so civilne osebe Slovenske vojske (SV) prikrajšane za nekatere dodatke k plači, je sodišče poudarilo, da gre za pavšalne očitke, s katerimi sindikat ne more izkazati ogroženosti pravic delavcev.

Po mnenju ustavnih sodnikov tudi ni mogoče govoriti o ogroženosti pravic delavcev na podlagi navedb predlagatelja o prikrajšanju posameznih vojaških oseb v zvezi z napredovanjem, ki naj bi bilo posledica prenizke uvrstitve njihovih delovnih mest v plačne razrede.

Ustavno sodišče je zavrglo tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o obrambi in na njegovi osnovi sprejete uredbe o plačah in drugih prejemkih, ki pripadnikom SV v času opravljanja vojaške službe izven države ne daje pravice do dodatkov za stalnost in delovno dobo.

Kot so pojasnili, je pogoj za oceno ustavnosti ogroženost pravic delavcev in ne le njihovo zmanjšanje ali poslabšanje, do katerega naj bi prišlo zaradi uveljavitve izpodbijane ureditve. Zato ne zadostuje zgolj dokazovanje, da pripadniki SV v času opravljanja vojaške službe izven države niso upravičeni do dodatkov za stalnost in delovno dobo, saj to ne ogroža njihovih pravic, poudarjajo na sodišču.

Pri uredbi o plačah je sindikat izpodbijal tudi del, kjer so pri urejanju pravic in obveznosti javnih uslužbencev le taksativno našteti dodatki, pri čemer dodatka za stalnost ne našteva. Ustavno sodišče je zahtevo za oceno ustavnosti dela te uredbe zavrglo, saj po njihovem prepričanju ne zadostuje zgolj zatrjevanje, da je izpodbijani predpis pripadnikom SV zmanjšal pravice, ker jim dodatka za stalnost ni priznal. Tako pa ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev.

Pravilnik o letnem dopustu je le interni akt, o njem ustavno sodišče ne odloča

Tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o letnem dopustu, ki je bil sprejet kljub odklonilnemu mnenju sindikatov, je ustavno sodišče zavrglo. V obrazložitvi je zapisalo, da pravilnik ni predpis, temveč je interni akt, zato ustavno sodišče za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti ni pristojno.

STA

---