Ustavitev privatizacije nam jemlje kredibilnost

Za pozitiven gospodarski preobrat Slovenije so ključne strukturne reforme, prestrukturiranje podjetij, pa tudi nadaljevanje privatizacije. Tako Slovenijo vidijo mednarodne organizacije, ki ji gledajo pod prste.

LJUBLJANA “Privatizacija ni cilj sama po sebi. Cilj privatizacije je, da ta zaradi boljšega upravljanja podjetij koristi državi in družbi,” je potrebo po prodaji državnih deležev v podjetjih izpostavil Istvan P. Szekely, ki je v generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in denarne zadeve pristojen za Slovenijo.

Ustavitev privatizacije v luči volitev

Konferenca, posvečena strukturnim izzivom slovenskega gospodarstva, ki sta jo včeraj pripravila Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, je potekala nekaj dni po odločitvi vlade, da imenovanja nove vlade prekine vse postopke privatizacije. Potezo vlade je treba razumeti v luči tega, da bodo v nedeljo volitve, pravi ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak, a dodaja, da je eden od kriterijev, po katerem nas presoja tujina, kredibilnost. Zaradi verodostojnosti države bi bilo treba prodaje, ki so že bile potrjene na vladi in v državnem zboru, nadaljevati.

Proračunska disciplina je stvar kulture

V očeh tujih institucij - poleg Evropske komisije so na konferenci sodelovali še predstavniki OECD, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) - bi morala Slovenija v prihodnje dati prednost tudi strukturnim reformam in prestrukturiranju podjetij.

Po prenosu slabih terjatev na slabo banko je ključno to, da se podjetja posvetijo prestrukturiranju, saj jim bo to omogočilo rast in odpiranje novih delovnih mest. Z uspešnimi primeri prestrukturiranja bi država lažje privabila tudi tuji kapital, meni Bojan Marković iz EBRD. EBRD je letos v Sloveniji spet odprla svojo pisarno, Marković pa je pojasnil, da so se vključili vrsto pogajanj tako v podjetniškem kot bančnem sektorju. Natančneje o tem, kam bi lahko vlagali, ni mogel govoriti.

Glede na naraščanje javnega dolga in zaveze naše države, da bo proračunski primanjkljaj znižala pod tri odstotke, je Dirk Jan Kraan in IMF ocenil, da so načrti za zmanjšanje primanjkljaja uresničljivi. Šibka točka Slovenije je po njegovem sicer v tem, da “ni zelo dobra pri varčevanju in zniževanju stroškov”. Vlada bi se morala držati zavez, da ne bo presegla v proračunu načrtovanih izdatkov, posamezna ministrstva pa bi morala biti bolj spodbujena k varčevanju. Na vprašanje, ali bi pri konsolidaciji javnih financ pomagala uzakonitev fiskalnega pravila, je Kraan odgovoril, da pri proračunski disciplini ne gre za vprašanje uzakonitve pravila, ampak za “kulturno vprašanje”.JK

---