Bakterijski ožig oljk skrbi naše oljkarje

Bakterijski ožig oljk je najhujši škodljivec v EU; zaradi te bolezni bodo morali v italijanski Apuliji posekati več kot milijon oljk, okužba pa se širi še na številne druge rastline, denimo mandljevce, češnje, vinsko trto ... Zaradi strahu, da se ožig iz Italije ne bi razširil, je EU sprejela strožje omejitve za prenos sadik znotraj EU in uvoz iz tretjih držav.

SLOVENIJA > Bakterija xylella fastidiosa, ki povzroča bakterijski ožig oljk, je trenutno eden najnevarnejših rastlinskih škodljivcev, s katerim se sooča EU. V Bruslju so zato konec aprila razširili seznam gostiteljskih rastlin, ki so pod uradnim nadzorom, in določili strožje ukrepe in nadzor na okuženih območjih ter dodatne pogoje in nadzor pri trgovanju znotraj EU.

Prepovedali so tudi uvoz rastlin kavovca iz Hondurasa in Kostarike ter zaostrili pogoje za uvoz iz drugih tretjih držav za okoli 300 vrst potencialnih gostiteljskih rastlin. Predpis državam članicam nalaga tudi obvezno izvajanje programa preiskav glede ugotavljanja navzočnosti te nevarne bakterije na potencialnih gostiteljskih rastlinah na svojih ozemljih.

Zaskrbljeni oljkarji

“V društvu oljkarjev slovenske Istre smo zelo zaskrbljeni nad tem pojavom, ker je s prostim pretokom blaga in storitev znotraj EU zelo velika možnost prenosa okuženega sadilnega materiala. Vemo pa, da se okužba hitro širi,” pravi predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre Danilo Markočič. “Ko vidiš razsežnosti uničenja oljk na jugu Italije, te res spreleti groza. Še posebej potem ko se je izkazalo, da se širi tudi na številne druge rastline. Bojimo se, da bi lahko kdo, ki denimo nima dovolj informacij o nevarnosti, pripeljal okužene sadike iz tujine. Če bi se to zgodilo in bi bolezen prišla v Istro, je lahko zelo hitro velik problem in konec oljkarstva,” meni Markočič. Društvo je sicer že v začetku lanskega leta, ko se je pokazalo, kako hudo so prizadete oljke v južni Italiji, pripravilo srečanje oljkarjev in strokovnjakov o tej bolezni.

Na zavest oljkarjev trka tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan: “Edini možni zaščitni ukrep je skrbnost oljkarjev, da pazijo, kje nabavljajo sadike. Apeliral bi na zavest oljkarjev, da z nakupi ne ogrožajo sosedov. Odvisni smo od tega, koliko so ljudje informirani in koliko se družbeno odgovorno obnašajo.”

Zaradi velikega tveganja, da bi bakterijski ožig oljke zaneslo tudi v Slovenijo, uprava za varno hrano kupce sadilnega materiala oljke, oleandra, češnje, mandljevca, navadne mirte, navadnega rožmarina, navadne žuke, zimzelena, madagaskarskega zimzelena ter okrasnih rastlin acacia saligna, polygala myrtifolia in westringia fruticosa opozarja, naj bodo še posebej pozorni na izvor navedenih rastlin.

V primeru suma na bakterijski ožig oljk je treba to takoj javiti krajevni pristojni službi za varstvo rastlin ali pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju.

Pasti bodo morale tudi zdrave rastline

Obsežen izbruh bakterije xylella fastidiosa so prvič odkrili jeseni 2013 na oljkah v pokrajini Lecce na jugu Italije, zdaj je ogrožena že celotna Apulija, konec aprila pa so prvo okužbo našli tudi v Liguriji. EU za Apulijo načrtuje drastične ukrepe: posekati bo treba tako okužene kot tudi vse zdrave rastline, ki so potencialni gostitelj bakterije, in sicer v 100-metrskem območju okoli vsakega žarišča okužbe. S tem naj bi preprečili, da bi se bakterija širila proti severu. Kmetje v Apuliji nasprotujejo sekanju zdravih rastlin in opozarjajo, da bi tako pokrajina postala puščava.

KATJA GLEŠČIČ

---