Učenci so odlični, a premalo motivirani

Slovenski učenci so v mednarodni raziskavi PISA 2015 dosegli nadpovprečne rezultate pri naravoslovni, matematični in bralni pismenosti. Kljub dobrim rezultatom pa so poročali o tem, da jim ukvarjanje z naravoslovjem ni v užitek. Manj od slovenskih uživajo le še nizozemski učenci.

LJUBLJANA > Slovenski petnajstletniki so na preizkusu iz naravoslovne pismenosti dosegli 513 točk, kar je več od povprečja držav OECD (493 točk). Od evropskih držav so pomembno višji le dosežki učencev v Estoniji in na Finskem. Tudi pri matematični pismenosti so dosežki slovenskih učencev (510 točk) pomembno višji od povprečja OECD (490 točk). Med evropskimi državami imajo višje dosežke od slovenskih le učenci v Švici in Estoniji.

Bralna pismenost nad povprečjem

Slovenski raziskovalci in politični načrtovalci so se najbolj bali, kaj bo raziskava pokazala na področju bralne pismenosti. Medtem ko raziskava, ki poteka vsaka tri leta, pri naravoslovju in matematiki praviloma pokaže dobre rezultate, ki se še izboljšujejo, je bila bralna pismenost doslej naša šibka točka. Dosežki slovenskih učencev so bili leta 2009 in 2012 pod povprečjem OECD, letos pa se je ta trend obrnil. Povprečje OECD je znašalo 493 točk, slovenski učenci pa so jih dosegli 505. Na seznamu evropskih držav, ki jim gre pri bralni pismenosti veliko bolje kot Sloveniji, so Finska, Irska, Estonija in Norveška.

“Slovenija je edina od sodelujočih držav, kjer so se med letoma 2012 in 2015 zvišali tako deleži učenk in učencev z najvišjimi dosežki, kot znižali deleži tistih z nizkimi dosežki,” o napredku na področju bralne pismenosti pravi koordinatorka slovenskega dela raziskave dr. Mojca Štraus s Pedagoškega inštituta. Pri naravoslovni pismenosti ostaja delež učencev z najvišjimi in najnižjimi dosežki stabilen, pri matematični pismenosti pa se je delež učencev, ki imajo nizke dosežke, zmanjšal za štiri odstotne točke (z 20 na 16 odstotkov). Na vseh področjih temeljne kompetence dosega približno 85 odstotkov učencev. Za tistih 15 odstotkov učencev, ki ne dosegajo temeljne ravni znanja, Štrausova ugotavlja: “Dosežki so povezani s socialnoekonomskim statusom.” To ne velja le za Slovenijo, ampak za vse sodelujoče države. Raziskovalka meni, da pri nas za te učence niso potrebni ciljni ukrepi za izboljšanje njihovega znanja; njihove dosežke je možno izboljšati že s splošnimi ukrepi, ki veljajo za vse učence.

V svetovnem merilu najvišje dosežke na vseh področjih dosega Singapur. Raziskavo PISA za Slovenijo opravlja Pedagoški inštitut. Letos je v raziskavi sodelovalo 6406 15-letnikov, preverjanje znanja pa je tokrat prvič potekalo v celoti prek računalnikov. Slovenija v programu mednarodne primerjave dosežkov učencev sodeluje od leta 2006. Raziskava poteka v državah članicah OECD in državah partnericah; letos je tako v raziskavi sodelovalo približno 540.000 učencev iz 72 držav.

Zdaj je treba izobraziti učitelje

Raziskava je tudi pokazala, kako so dosežki učencev povezni s financiranjem izobraževanja. Ko je izobraževanje finančno podhranjeno, je povezava med dosežki in finančnimi vložki zelo očitna, ko financiranje preseže določeno mejo, pa dosežki učencev niso več odvisni od količine denarja. “Morda je bolj pomembno premisliti, kako financirati izobraževanje in ne, koliko,” zato načrtovalcem izobraževalnih politik svetuje Štrausova.

Načrtovalci izobraževanj se bodo morali zamisliti tudi ob podatku, da slovenskim šolarjem ukvarjanje z naravoslovjem ni v užitek. Med vsemi državami pri naravoslovju manj uživajo le še učenci na Nizozemskem.

Ministrica za izobraževanja Maja Makovec Brenčič zagotavlja, da dobri dosežki učencev ministrstva ne bodo uspavali, pač pa spodbudili k iskanju izboljšav na področjih, ki se kažejo kot težavna. Zlasti se bodo posvetili strategijam in evropskim projektom za povečanje bralne pismenosti, resno pa se morajo posvetiti tudi temu, kako motivirati učence. Ključnega pomena je opolnomočenje učitelja, da bo znal sobivati z novimi generacijami in slediti vsem razvojnim potrebam, je izpostavila ministrica.

JANA KREBELJ

---