Tudi v prihodnje nas bo reševal izvoz

Začnimo privatizacijo državnega premoženja, lotimo se debirokratizacije države, zmanjšajmo trošarine za naftne derivate ... To je po mnenju ekonomista Saša Polanca z ljubljanske ekonomske fakultete samo nekaj ukrepov, s katerimi bi vlada lahko prispevala k oživljanju zaposlovanja. O vplivu dražjega študentskega dela na konkurenčnost podjetij ne dvomi: bo negativen.

Sašo Polanec Foto: Tamino Petelinsek
Sašo Polanec Foto: Tamino Petelinsek

> Brezposelnost, gledano na daljši rok, je počasi začela upadati, po napovedih naj bi se tak trend nadaljeval. Od česa je to najbolj odvisno?

“Zaposlenost je odvisna od agregatnega povpraševanja, strukture agregatnega povpraševanja in hkrati od strani ponudbe. Na kratek rok je ob relativno nespremenljivi ponudbi ključno povpraševanje. Če bi se povpraševanje po slovenskih produktih in storitvah povečalo, bi se tudi zaposlenost povečala. A povpraševanje na končnih trgih je odvisno od tega, kaj ponujamo, kako kakovostna je ponudba in po kakšnih cenah smo sposobni prodajati. Na cene vplivajo stroški, med katerimi so tudi stroški dela. Višji kot so stroški dela (tudi zaradi davkov), višje cene morajo postaviti podjetja in manjši je obseg povpraševanja. Pomembni so tudi drugi davki, takse, saj tudi te povečujejo stroške. Na dolgi rok so pomembna tudi pravila na trgu dela, kar pomeni, na kakšen način so določene plače, kako težavno je zaposlovanje, odpuščanje in podobno. Bolj je tog trg dela, višja je stopnja brezposelnosti.”

> V katerih sektorjih je pričakovati premike?

“Pričakovati je, da bo še naprej prihajalo do premikov v izvoznih sektorjih. Ti so v zadnjih letih močno povečali produktivnost in posledično tudi obseg prodaje. V preteklem letu je bil tudi soliden prispevek infrastrukturnih projektov, ki jih je izvajala država. V prihodnje je težko pričakovati, da bo iz tega naslova prišlo do hitre rasti, saj bo treba zmanjševati proračunski primanjkljaj.”

> Kakšen vpliv bo imelo dejstvo, da bo kmalu študentsko delo dražje? Kako pa bo to vplivalo na konkurenčnost podjetij?

“Negativen. Sicer študentsko delo ne predstavlja več kot en odstotek BDP in manj kot dva odstotka celotnih stroških dela, a bo vseeno to za podjetja, ki so najemala študente pomenilo povečanje stroškov. Seveda bodo delodajalci lahko tudi znižali neto urno postavko. To je vprašanje delitve bremen davkov, ki je odvisno od elastičnosti povpraševanja in ponudbe. Če bi bila ponudba neelastična in so študenti pripravljeni delati tudi po nižjih postavkah, bi prišlo do znižanja neto dohodkov študentov, medtem ko se stroški za delodajalce ne bi povečali. Pretekle spremembe obdavčitve so vplivale na zmanjšanje urnih neto postavk in povečanja stroškov, tako da so bremena nosili tako študenti kot delodajalci.”

> Na katerih področjih bi lahko vlada pomagala k oživljanju zaposlovanja? Na področju obremenitve plač?

“Država bi lahko izvedla privatizacijo. Če bi prodala za približno osem milijard evrov državnega premoženja, bi se javni dolg z 28 milijard zmanjšal na 20 milijard evrov. S tem bi si znižali bremena obresti na javni dolg vsaj za en odstotek BDP. To znižanje obresti bi lahko porabili za investicije. Seveda se varčevanju do naslednjega leta ne bomo mogli izogniti.

Drug ukrep, ki ga vidim, je debirokratizacija države - povečanje hitrosti odobravanja različnih dovoljenj - z namenom čim prejšnjega izkoriščanja tržnih priložnosti. Gre za povečanje učinkovitosti države, kar bi se izvedlo z merjenjem delovnih procesov. Sledilo bi ali prezaposlovanje ali odpuščanje presežnih zaposlenih.

Tretji nabor ukrepov bi bil usmerjen v boljšo alokacijo sredstev, tako investicij države kot tudi evropskih sredstev. Ta so bila sedaj usmerjena v velike projekte z vprašljivo donosnostjo. Izbral bi zgolj tiste državne projekte, ki bi izkazovali dovolj visoko donosnost in obenem tudi sprejemljivo tveganost.”

> Kaj so lahko še drugi ukrepi?

“Četrti nabor ukrepov bi bila liberalizacija odpuščanja, ki bi bilo lahko brez razloga - predvsem v javnem sektorju. Na ta način pričakujem, da bi se povečala produktivnost. Obenem pa je nujna tudi sprememba plačnih sistemov, ki bi nagrajevali bolj produktivne in ne delovne dobe.”

Peti ukrep bi bilo zmanjšanje trošarin oziroma vseh obremenitev naftnih derivatov, ker že izgubljamo konkurenčnost v primerjavi z drugimi državami. To lahko pomeni, da je izplen davčnih prihodkov nižji, kot bi lahko bil. Na ta način bi se lahko nekoliko povečalo tudi domače povpraševanje, saj bi se povečal razpoložljiv dohodek gospodinjstev in zmanjšali stroški podjetij.”

SONJA RIBOLICA


Najbolj brano