Tudi v Sloveniji kampanja proti črpanju nafte v hrvaškem Jadranu

Na Hrvaškem že nekaj časa poteka kampanja S.O.S za Jadran, v okviru katere skupina nevladnih organizacij opozarja na sporne načrte hrvaške vlade za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v hrvaškem delu Jadrana. Kampanja se s sodelovanjem slovenskega Greenpeacea širi tudi v Slovenijo.

LJUBLJANA > Prejšnji teden, natančneje 16. marca, se je pri nas v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje začela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in črpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo hrvaško gospodarsko ministrstvo. Hrvaška je v začetku januarja podelila prve koncesije, in sicer petim naftnim podjetjem, ki lahko raziščejo 10 območij, pretežno v srednjem in južnem Jadranu.

"Odločitev hrvaške vlade je strateško zelo sporna," je poudaril predstavnik organizacije WWF Adria Bojan Stojanović. Članice EU so, kot je spomnil, sprejele določene podnebne in energetske zaveze in ugotovile, da prihodnost ni v fosilnih gorivih. "Hrvaška pa je tu storila korak nazaj in ogrozila svoje podnebne in energetske cilje."

"Če bi prišlo le do enega izliva nafte, bi tri do štiri generacije ostale brez Jadranskega morja"

Vse to je sporno, še bolj kritična pa situacija postane v primeru, da bi ob črpanju nafte v Jadranu prišlo do nesreče. Da se zamenja morska voda v Jadranu, je namreč potrebno približno 80 let. "Če bi prišlo le do enega izliva, bi tri do štiri generacije ostale brez Jadranskega morja," je opozoril Stojanović.

Koalicija S.O.S za Jadran združuje zaenkrat osem nevladnih civilnodružbenih organizacij, večina jih prihaja s Hrvaške. "Naša skupna zahteva je, da hrvaška vlada sprejme moratorij na raziskovanje in črpanje nafte, vsaj do referenduma, na katerem bi se ljudje jasno izjasnili o takšni strateški usmeritvi države," je poudaril Stojanović.

Milanović je omenil tudi možnost referenduma o tem vprašanju

Koalicija je na Hrvaškem že dosegla prve uspehe, je ocenil vodja Greenpeacea na Hrvaškem Zoran Tomić. Hrvaška vlada in izbrana naftna podjetja bi namreč morala pogodbo o koncesijski dejavnosti podpisati do začetka aprila, a so po pritisku civilne družbe ta rok prestavili za vsaj dva meseca. Nedavno pa je hrvaški premier Zoran Milanović omenil tudi možnost referenduma o tem vprašanju.

Tomić je sicer izpostavil še pomen Jadrana za hrvaški turizem. Prihodki, ki bi se v državno blagajno stekli iz naslova črpanja nafte, bi bili po njegovih izračunih približno 100-krat manjši od tega, kar država zasluži s turizmom.

Prizadevanjem za zaščito Jadrana se pridružuje tudi slovenski Greenpeace. Trud za zaščito skupnega okolja se namreč ne more izvajati za zaprtimi mejami držav, pa je opozorila vodja Greenpeace v Sloveniji Nina Štros.

Slovenski Greenpeace želi z zbiranjem podpore ojačati glas kolegov na Hrvaškem. "Naš namen ni kritizirati odločitve hrvaške vlade," je poudarila Štrosova in dodala, da imamo tudi pri nas veliko spornih projektov, na katere bi nas lahko opozarjali naši sosedi. "Gre za to, da kot družba stopimo skupaj in prepoznamo, da boj, ki ga neposredno bijejo naši kolegi na Hrvaškem, ni boj le za njih, ampak za vse nas," je poudarila.

Do 16. aprila, ko se izteče enomesečna javna razgrnitev gradiva, želi tako Greenpeace Slovenija zbrati 10.000 podpisov podpore prizadevanjem koalicije S.O.S za Jadran.

Italija ima devet naftnih vrtin

Hrvaška doslej naftnih vrtin v Jadranskem morju še nima, jih pa ima zato Italija devet, od tega sedem proizvodnih.

Štrosova je opozorila še na dvoličnost EU, ki po izbruhu konflikta med Ukrajino in Rusijo intenzivno skuša zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energetskih virov in intenzivno išče nove. V najbolj razvitih evropskih državah se odmikajo od fosilnih goriv in vlagajo v čiste vire. V državah evropske periferije pa občutek družbene nesprejemljivosti še ni tako velik, zato so fosilna goriva za te države očitno še vedno dovolj dobra.

Ob tem je gospodarska kriza močno oklestila prihodke v državno blagajno, zato so projekti, ki bi kratkotrajno napolnili državno blagajno, v interesu politične elite. Pri nas se je sicer glede črpanja nafte v Jadranu okoljsko ministrstvo po pojasnilih Štrosove dovolj hitro odzvalo in zaradi čezmejnih vplivov zaprosilo za vključitev Slovenije v postopek. Vendar pa okoljevarstveniki zadeve ne želijo spreminjati v konflikt med državama, zato bolj kot na politiko ciljajo na aktivno vlogo civilne družbe.

STA

---