Tudi slovenske škofe razdvaja begunska kriza

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je za časnik Večer glede begunske krize dejal, da je težko tako ljudem, ki prihajajo, kot tistim, ki živijo v vaseh ob meji. Oboje moramo razumeti in ostati kristjani, je dodal. Soboški škof Peter Štumpf pa meni, da se izpolnjuje njegova slutnja o islamizaciji Evrope, država pa je brez pravih rešitev.

LJUBLJANA > Kot je dejal Zore, se morajo stvari, ki gredo narobe, ustaviti na mestu samem. "Treba je ustvariti območje, kjer bo varno živeti," je poudaril. Dodal je, da je bilo vprašanje beguncev prisotno tudi na sinodi o družini, ki se je pred kratkim končala v Vatikanu. Tam so bili tudi škofi iz Libanona, Sirije, Iraka, ki so opozorili, da ta prostor ostaja zdaj prazen in spreminja svojo podobo. Krščanska navzočnost je bila tam dva tisoč let, zdaj pa na nekaterih območjih izginja. Kot je pojasnil, so napisali tudi apel vsem, ki imajo moč in odgovornost, da to rešijo.

Murskosoboški škof Štumpf pa je bil na temo begunske krize precej oster v pismu, objavljenem na spletni strani Slovenske škofovske konference. Kot je zapisal, Avstrija in Nemčija grozita, da bosta zaprli meje, Slovenija pa nič. Mencavost je po njegovem mnenju nelogična, "razen če nekdo ponuja slovenski državi ogromno denarja, samo da sprejema migrante, tudi če jih druge evropske države več ne bodo". Migranti se bodo na koncu ustavili pri nas, tukaj zaživeli v vsem, kar nam bodo vsiljevali, od verskih do povsem nam nesprejemljivih življenjskih navad, je zapisal Štumpf. "Ne moremo soditi, kdo je vreden pomoči in kdo ni vreden. Če je človek enkrat pred mano in prosi, mu dam - ne kače, ampak kruha. Če pa to zavrača, ker je na tem kruhu križ, pa premislim, kako bom ravnal z drugimi, ki bodo še prišli. Temu se reče strategija ali načrt. Če ni strategije, je ni zaradi naivnosti ali pa zato, ker je kaos strategija nekoga, ki si od tega obeta zelo podle koristi. V takem kaosu pa tudi za karitativnost ne more biti več prostora", je še zapisal soboški škof.

Po pojasnilih Zoreta o beguncih govori tudi sklepni dokument o sinodi. Treba jim je pomagati, morajo pa tudi begunci sprejemati zakone države, v katero prihajajo, in spoštovati okolje, ki jih gosti, je pojasnil in dodal, da je pri nas ena župnija v ljubljanski nadškofiji želela pod streho vzeti družino iz Turčije, a to po veljavni zakonodaji ni bilo mogoče.

Zore je med drugim povedal, da je na begunce treba gledati s treh vidikov. Eden je konkretni človek pred tabo, ki mu moraš dati, kar potrebuje. Drugi je, da države s svojimi organi poskrbijo za vse potrebne varnostne ukrepe, tako za naše državljane kakor za ljudi, ki prek naše domovine želijo v Evropo. Tretji vidik, o katerem se premalo govori, premalo pritiska na odločujoče, pa je reševanje kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu, je izpostavil nadškof.

Dotaknil se je tudi morebitne postavitve žične ograje na slovenski meji. Kot je pojasnil, se bodo morali o tem odločiti ne samo v Ljubljani, saj gre tudi za preizkus skupne evropske politike.

"Ljudem, preizkušanim, kakor so ti, ki zdaj prihajajo, je težko. Hkrati pa je treba razumeti tudi naše ljudi v vaseh ob meji, tudi njim je težko. Ene in druge moramo razumeti in ostati kristjani. Hkrati pa zahtevati od države, naj poskrbi za varnost, in mednarodne skupnosti, naj se vendar že zgane," je izpostavil.

STA

---