Tudi osrednji gorenjski časopis Gorenjski glas praznuje 70 let

Osrednji gorenjski časopis Gorenjski glas, ki izdaja tudi vrsto prilog in samostojnih lokalnih edicij, letošnjo jesen praznuje 70 let. Za rojstvo Gorenjskega glasa šteje leto 1947, posebno prireditev ob jubileju pa so v družbi, ki je v lasti zaposlenih, pripravili oktobra.

KRANJ > Prvi časopis je na Gorenjskem izšel leta 1900, imenoval se je Gorenjec. Kot je opozorila direktorica Gorenjskega glasaMarija Volčjak, lahko z današnjimi časi potegnemo dve vzporednici. Najprej pri imenu, saj Gorenjskemu glasu še zdaj mnogi pravijo Gorenc.

Druga vzporednica pa je način dela. Primož Lampret je vse naredil sam: pisal, urejal, stavil, popravljal, tiskal in odpravljal časopis, kar je edinstven primer v zgodovini slovenskega časnikarstva. Takšne "one man bande" danes pozna digitalno novinarstvo. Tudi pri nas jih je že nekaj, je pojasnila Volčjakova.

V 117-letni tradiciji časnikarstva na Gorenjskem pripada 70-letnemu Gorenjskemu glasu prvo mesto. Prva številka je izšla oktobra 1947 z imenom Naše delo, po letu dni, prav tako oktobra, se je časopis preimenoval v Gorenjski glas.

Vsi stari časopisi so zdaj dostopni v arhivu spletnega časopisa in ob jubileju ni treba ponatisniti starih člankov, kot so to storili ob 50-letnici, ko je časopis izšel na 152 straneh. Doslej je v arhivu manjkal prvi letnik, torej Naše delo, pred kratkim pa so jih našli v arhivu mariborske univerzitetne knjižnice in tako bo arhiv kmalu popoln.

Kranjska knjižnica bo 16. novembra gostila Glasovo prejo, ki bo posvečena 70-letnici Gorenjskega glasa. Izpostavili bodo tri obdobja - najprej socialističnega, nato leta odpiranja časopisa demokratičnim spremembam v družbi in nazadnje leta finančne in lastniške osamosvojitve ter postavitve mreže lokalnega tiska pod geslom Lokalna novica je kraljica.

V digitalni revoluciji se postavlja vprašanje, kakšna je prihodnost tiskanih medijev. "V današnji poplavi slabih in lažnih novic je za Gorenjski glas najbolj pomembna dobra, resna vsebina," je poudarila Volčjakova in dodala, da je za resnim novinarstvom veliko dela, znanja, izkušenj, dobre presoje, natančnosti in preverjanja podatkov.

Digitalni svet je dodal še vsestransko tehnično usposobljenost, saj sodobni časopisni novinar najprej napiše nekaj vrstic za mobilno aplikacijo, nato nekaj več za spletni časopis in nazadnje poglobljen članek za tiskano izdajo.

Sam tudi fotografira in morda posname celo video. Lektorje vse bolj nadomeščajo avtomati, novinarji pišejo naravnost na časopisno oziroma revialno stran v avtomatiziranem uredniškem sistemu. "Skratka, le člankov roboti ne znajo narediti in prepričana sem, da bo še dolgo tako, tako v tiskani kot v elektronski obliki," je ocenila Volčjakova.

Časopis Gorenjski glas in njegove priloge ter lokalne edicije pripravlja široka ekipa novinarjev, fotoreporterjev in urednikov, ki jim pri pripravi medijev pomagajo tehnična služba, služba za trženje, naročniška služba in zaposleni v poslovni administraciji. Skupaj ima družba 38 redno zaposlenih in približno 40 zunanjih sodelavcev.

STA

---