Tudi na posodobljenem seznamu honorarcev vodi sodni tolmač
Slovenija
01. 06. 2015, 19.16
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 06.53
Seznam največjih prejemnikov sredstev institucij javnega sektorja po avtorskih in podjemnih pogodbah je po današnji objavi novih podatkov in hkrati po tistem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije umaknila podatke, starejše od desetih let, nekoliko drugačen od tistega z marca letos. Še vedno sicer na njem vodi sodni tolmač Abdulaziz Počinka.
Predsednik KPK Boris Štefanec. Foto: STA
LJUBLJANA
> Nekdanja ministrica Stanka Setnikar Cankar je z drugega zdrsnila na četrto mesto. Še dlje navzdol po lestvici sta se znašla profesor Fakultete za upravo Srečko Devjak, ki je bil marca na četrtem mestu, po posodobljenih podatkih pa je na 26. mestu, ter profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani Maks Tajnikar, ki je marca zaključeval deseterico, danes pa je na 25. mestu.
STA objavlja 30 največjih prejemnikov po avtorskih in podjemnih pogodbah: Počinka Abdulaziz (639.135,43 evrov), Fran Rejec Vanja (607.681,28 evrov), Kravos Matej (531.619,96 evrov), Setnikar Cankar Stanislava (472.193,73 evrov), Medved Vida (447.580,40 evrov), Skenderovič Remzo (429.569,53 evrov), Shao En (428.343,54 evrov), Daniel Muller (424.877,86 evrov), Wood Michael Charles (417.733,70 evrov), Košorok Matjaž (406.510,98 evrov), Vintar Mirko (404.582,45 evrov), Bobek Samo (401.252,76 evrov), Smrkolj Vladimir (389.310,87 evrov), Možina Stanislav (388.132,73 evrov), Boh Alojzij (379.791,35 evrov), Terzič Dragan ( 365.017,68 evrov), Kovač Polonca (333.750,01 evrov), David Štefan (332.352,37 evrov), Prebil Ivan (328.660,39 evrov), Kavalar Rajko (328.049,82 evrov), Frangež Žigon Viktorija (327.969,75 evrov), Hočevar Marko (324.148,52 evrov), Verovnik Ana (323.985,39 evrov), Kalan Polona (322.934,72 evrov), Maks Tajnikar (322.215,44 evrov), Devjak Srečko (319.041,08 evrov), Jakopič Jože (316.599,46 evrov), Zovko Pero (313.809,15 evrov), Stare Janez (309.976,60 evrov), Pleško Alenka (307.093,83 evrov).
KPK na svoji spletni strani opozarja, da so podatki takšni, kot jih komisiji posredujejo upravljavci zbirk in da občasno lahko pride do odstopanja med podatki in dejanskim stanjem.
STA